Baročni dvorec Dornava pri Ptuju, samostojna dvonadstropna palača s stranskima kriloma, navidezno iz enega liva, stoji na uravnavi Ptujskega polja ob reki Pesnici. Dvorec ima daljšo razvojno linijo, kakor jo je mogoče razbrati s pročelij. Na lokaciji je domnevno že v srednjem veku stal manjši dvor. Njegovi lastniki so bili gospodje Ptujski in kasneje Herbersteini.
Grofje Sauerji so na posesti po letu 1700 postavili baročni dvorec, ki je osnova sedanjega. Dvorec, predvsem njegove reprezentančne prostore v nadstropju, so poslikali. Ambiciozne Wagingerjeve freske v glavni dvorani kažejo Herkulovo poroko in njegova junaška dela, dokumentirana tudi v obravnavanem fotografskem albumu. Posneti sta še velika in mala družabna soba, obe okrašeni s poslikanimi tapetami, povzetimi po Lancretovih motivih.
Grofje Attems so odkupili posest z dvorcem. V letih 1753 – 1755 so dvorec na pobudo Jožefa Tadeja Attemsa prezidali in dopolnili, posebej njegove portale in druge reprezentativne elemente. Gradbena dela so izpeljali po načrtih, ki jih je pripravil stavbni mojster Jožef Hueber.
Dornavski dvorec je postavljen v os drevoreda, ki je pred glavnim vhodom dopolnjen s predvrtom in za zgradbo s parkom, ki se pahljačasto razpre iz rondoja z Neptunovim vodnjakom. Izhodiščna točka ureditve je kip Brezmadežne (posvečena ji je tudi grajska kapela), končna točka je bil, kilometer in pol za dvorcem, kip Janeza Nepomuka. Simbolni točki zaključka parka sta bili celo cerkvi na Polenšaku in v Destrniku, kar potrjuje, da gre za največjo baročno celoto v Sloveniji.
Izjemni so detajli zunanje ureditve, na eni strani predelani predvrt s citrusi, vendar z ohranjenimi okrasi ograj, na drugi strani omenjeni rondo z Neptunovim vodnjakom, kipi pritlikavcev in filozofov.
Leta 1820 je dvorec prešel v last knezov Auerspergov. Družina je ob koncu 19. stoletja veliko vlagala v vrtove ob svojih dvorcih. Bogati kostanjevi drevoredi so rasli v Dornavi in Dolenjskih Toplicah, razkošni sadovnjaki ob Šrajbarskem Turnu. Med obema vojnama je posest prevzela družina Pongratz. Po drugi svetovni vojni je na posestvu gospodarila tankovska brigada. Sledili so brigadirji in tem prizadeti otroci. Kustosi so uspeli rešiti nekaj pohištva in stenskih okrasov, ki so jih preselili v Ptujski in Narodni muzej. Konservatorji so ohranjali strehe in pročelja ter restavrirali kiparske okrase fasad in delno vrta. Pripravili so natančne analize stavbnih struktur in poslikav.
Viri: Občina Dornava