Območje je bilo naseljeno že v prazgodovini in rimskem obdobju. Ob nekdanji rimski cesti sta tam bili cestna postaja in kobilarna. Leta 1319 listina omenja dvorec z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasla v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. Grofje Herberstein so jo spremenili v protestantsko postajo z kapelo in pokopališčem.
Dvorec krasi izredno skladna arhitektura, ki se je zgledovala po tedaj na Dunaju modnem poznobaročnem florentinskem slogu, katero je dvorec dobil leta 1784. Na zahodni strani poslopja je grajska kapela sv. Križa. Bogato oblikovano dvoramno stopnišče vodi v osrednjo dvorano, okrašeno s poznobaročno iluzionistično stropno poslikavo neznanega avtorja iz let okoli 1780. Betnava je leta 1863 postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih škofov. Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Ljudsko izročilo omenja, da je na območju Betnave pogreznjeno 'belo mesto'.
Viri: www.slovenia.info