Zahodni del srednjeveškega mestnega jedra Slovenske Bistrice obvladuje grad, trdnjava s štirimi trakti okoli notranjega dvorišča in izstopajočimi vogalnimi stolpi različnih tlorisnih oblik. Starejši grad so omenjali l. 1311. Kasneje so ga pogosto prezidavali, grofi Wildensteini pa so spodbudili urejanje vrta. Večino prezidav so izpeljali med letoma 1623 in 1651. Z dopolnitvami iz obdobja Attemsov (1717-1945) je grad ohranjen do danes. Na severni in vzhodni strani sedanjega kompleksa je preoblečena dvonadstropna renesančna utrdba z obrambnim jarkom in prenovljenimi pročelji, sledijo gospodarska poslopja in, na drugi strani ceste, močno degradiran grajski park.
Posebnost gradu je vhodno pročelje, ki je bilo v celoti prepredeno z naslikano pilastrsko členitvijo, s centralnim vhodom skozi vežo. Iz notranjega dvorišča, ki je delno okrašeno z arkadami in ima stolpič z uro, je v pritličju vhod v kapelo. Ta je prekrita s štukom in baročno poslikavo. Od nje vodi poslikano enoramno stopnišče v podobno poslikano avlo prvega nadstropja. Ureditev reprezentančnih prostorov je iz časa po l. 1717. Pod stopniščem je cisterna. Druga je stala na notranjem dvorišču. Reprezentančne prostore najdemo v prvem nadstropju, zlasti viteško dvorano, ki jo je l. 1721 s Herkulovo apoteozo poslikal Franz Ignacij Flurer. To so edine njegove podpisane slikarije pri nas. Grad je bil v notranjosti preurejen, muzejski prostori so večinoma sanirani. Zbirke v gradu so zelo različne. Posebnost so Kamnine Pohorja, bogata je arheološka zbirka. Med več pomembnimi rojaki sta s svojima sobama posebej predstavljena pravljičar Jože Tomažič s Pohorja (1906-1970) in pisatelj Anton Ingolič (1907-1992). Štajersko gostoljubnost kaže razstava lokalnih vin.
Vrt so uredili v drugi polovici 16. stoletja. Geometrična zasnova, ki se je prilagodila ozki dolini in potoku ob robu, je bila še renesančna. Zaradi mode so vrt v začetku 18. stoletja predelali v baročni maniri. Kasneje so imeli, da bi bilo potrebno manj vzdrževanja, travne površine in drevje zasajeno v angleškem krajinskem slogu. Zaradi nasilnih pozidav je vrt močno okrnjen. Ohranjen je gabrov drevored v glavni osi in deloma obodni zid. Lokaciji nekdanjih paviljonov in prostor opuščenega ribnika na koncu vrta v osi drevoreda so komaj vidni. V grad so prenesli kipa Herkula in Merkurja. Zaradi slabega stanja dreves je bil gabrov drevored v grajskem vrtu l. 1994 močno pomlajen.
Muzej je urejen in redno odprt ter ima urejeno vodniško službo.
Viri: www.slovenia.info