Zgodovina
Ormoški grad se prvič omenja leta 1278. Takrat je namreč Rudolf Habsburški Frideriku Ptujskemu za njegovo pomoč v bojih proti češkemu kralju Otokarju II. dovolil postaviti grad. Grad so imenovali po njegovem prvem grajskem gospodu Frideriku, ki ga je dal zgraditi – Friedau. Najstarejši del gradu predstavlja grajski stolp, ki je mogočen obrambni objekt, saj ima v pritličju v povprečju do 3 metre debele zidove. Prvotno je obsegal 5 etaž in je segal do današnje terase. Etaže je povezovalo stopnišče. Prvi lastniki ormoškega gradu so bili torej Ptujski gospodje, ki pa so leta 1438 izumrli. Grad je takrat prešel v roke družine Schaumberg, le-tem pa so sledili Frankopani. To pa je bil čas bojev med nemškim cesarjem Friderikom in ogrskim kraljem Matijo Korvinom (Kraljem Matjažem). Leta 1487 so čete cesarja Friderika zasedle mesto in grad. Pozneje so ga sicer zapustile, vendar so ga še prej požgale in s seboj odpeljale ujetega mladega Mihaela Frankopana, sina grofice. Obupana mati je za pomoč poprosila ogrskega kralja Matijo Korvina in mu obljubila grad in mesto Ormož, če ji osvobodi sina. Ko se je to zgodilo, je obljubo izpolnila. Ogrski kralj pa je gospostvo Ormož z mestom in gradom podelil svojemu stotniku Jakobu Szekelyju. Leta 1598 je kupil grad in gospoščino Ormož Jurij Rupert Herberstein od Mihaela in Elizabete Szekely. Že leta 1604 pa jo je prodal ogrski plemiški rodbini Pethe, ki je ostala njegov lastnik vse do srede 18. stoletja. Takrat je gospoščina prešla v roke daljni sorodnici izumrlih Pethejev, grofici Polikseni Thavanot, poročeni Königsacker. Leta 1805 je grad kupil Josef Pauer, ki je bil leta 1812 povzdignjen v plemiški stan. Lastnik ormoškega gradu je bil še Herman baron Čok (Zschock) iz Gradca ter za njim družina Wurmbrand–Stuppach med leti 1908 in 1945.
V ormoškem gradu si lahko obiskovalci ogledajo nekdanjo grajsko jedilnico z antičnimi motivi, salon z upodobitvijo štirih kontinentov, kadilnico z dvema letnima časoma in biblioteko z motivom vode – vse te poslikave so iz leta 1810, njihov avtor je avstrijski slikar Alois Gleichenperger, restavriral pa jih je Viktor Povše iz Celja. Ogledajo si lahko tudi današnjo poročno oz. nekdanjo viteško dvorano s štukaturo iz začetka 18. stoletja in z grboma družine Pethe Saurau ter s tem končajo ogled 1. nadstropja. V 2. nadstropju pa sledi ogled likovne galerije ter dveh zgodovinskih razstav – Iz tradicije se je razvil današnji Ormož in Enotni v zmagi – Ormož med leti 1980 in 1990 ter vojna za Slovenijo na ormoškem območju.
Grajska pristava
Grajska pristava je zgradba, ki jo povezuje več gospodarskih poslopij, nastalih v različnih časovnih obdobjih od 18. stoletja naprej. V razstavnih prostorih so na ogled razstava Srednjeveška plastika z ormoškega območja, arheološka razstava Od igrače od žare, tematska predstavitev ormoške poznobronastodobne in železnodobne keramike (11.-1. stol. pr. n. št. ) ter razstava Lonec lončarja hvali.
Viri: www.slovenia.info