Na Primorskem so gradovi, ki izvirajo še iz srednjega veka, redki. Narava je tu le redkokje ponudila priložnost, da bi si fevdalci izbrali grajski položaj vrh visokih prepadnih sten. Zadovoljiti so se morali z manjšimi vzpetinami in prav zato so kmalu potem, ko so gradovi odigrali svojo zgodovinsko vlogo, postali pripravni kamnolomi za vse, ki so v bližini kaj zidali.
Mesto, na katerem so grad Rihemberk pozidali, se ponaša s prastaro naselitveno kontinuiteto. Arheologi so tu naleteli na sledove železnodobnega gradišča, ob njegovem vznožju pa so našli tudi rimsko keramiko.
Rihemberške viteze kot prvotne posestnike grajske stavbe srečujemo v virih od 1118 dalje, vendar v današnjem stavbnem sestavu ni objektov, ki bi jih lahko zanesljivo postavili v ta zgodnji čas. Rihemberški so bili najbrž fevdniki goriških grofov, zato so ti, ko so Rihemberški izumrli, oddajali grad v najem različnim plemenitaškim družinam.
Pozneje so ga najprej v zastavo, pozneje pa v popolno last dobili Lanthieriji, ki so imeli že pred tem obsežne posesti na Vipavskem.
Grad Rihemberk v Braniku je zaprt za oglede. Ogled je možen le od zunaj.
Viri: www.slovenia.info