Koča stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. Po 2. svetovni vojni so bile tu, kjer je zdaj koča, ruševine italijanskega vojaškega objekta. Upravni odbor PD Nova Gorica je sklenil, da hišo obnovi za potrebe planincev. Že dobro leto po ustanovitvi društva, 20. avgusta 1950, so postojanko odprli in jo poimenovali po narodnem heroju Antonu Šibelji-Stjenku (1914-1945). Kočo so večkrat obnavljali, temeljito pa so jo obnovili v letih 1985 do 1988.
Koča je odprta četrtka do nedelje in ob praznikih. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 40 sedežev; v skupni spalnici je 20 ležišč; WC, voda kapnica, elektrika.
Razgled:
Razgled z vrha je izredno lep. Proti vzhodu vidimo Trnovski gozd s Čavnom in za gričevjem med Braniško in Vipavsko dolino Nanos, v bližini pa sta malo nižja vrhova Kačnik in Lipnik, ki ju od Trstelja loči le preval Železna vrata; od vzhoda proti jugu so na obzorju Snežnik, Vremščica in Slavnik; na jugu in proti zahodu je obširna planota Tržaško-Komenskega Krasa, prek katere se zelo lepo vidi Tržaški zaliv z obalo do Pirana in Tržiški zaliv s Tržičem, v tej smeri so daleč zadaj vrhovi Dolomitov; proti zahodu se razprostirajo pobočja Črnih hribov, prav v bližini pa je Stol (629 m), drugi najvišji vrh tega hribovja; proti severu padajo pobočja Črnih hribov v Vipavsko dolino, nad njo se dviga nizko gričevje proti Gorici in Novi Gorici in južnem pobočju Trnovskega gozda, v ozadju pa se ob dobri vidljivosti kažejo za planoto Trnovskega gozda Julijci s Triglavom. Na severni strani vidimo v bližini Prvačino in Dornberk, malo dlje Gorico in Novo Gorico ter Ajdovščino, na južni strani pa lepo kraško vas Temnico.
Viri: PZS