Koča stoji na planini Razor, ki se razprostira na primorskem pobočju Spodnjih Bohinjskih gora. Prvo kočo so preuredili iz nekdanje italijanske vojaške postojanke in jo odprli 11. septembra 1948. Kmalu so ugotovili, da je skromna koča postala pretesna. Leta 1957 so zgradili velik prizidek in nadzidali staro kočo; v naslednjih letih so objekt dokončali in opremili; povečano kočo so slovesno odprli 30. julija 1961. Leta 1976 je kočo poškodoval potres, zato so jo morali obnoviti, hkrati pa so sklenili, da jo ponovno povečajo. Delo se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavleklo; prenovljeno in razširjeno kočo so slovesno odprli 22. julija 1984.
V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; v 18 sobah je 80 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; zimska soba z 10 ležišči; WC v pritličju in 1. nadstropju, umivalnica z mrzlo vodo v pritličju; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, za elektriko skrbe fotovoltne celice, telefon.
Razgled:
Od koče in s planine Razor je zelo lep razgled. Na vzhodu se dvigajo pobočja Žabiškega Kuka. Prostran razgled je proti jugu na Tolminsko kotlino, Banjško planoto in Tržaški zaliv. Na zahodu seže pogled do Matajurja in Krnskega pogorja, v bližini pa vidimo Tolminski Migovec. Na severu se dviga nad planino Razor venec Tolminsko-Bohinjskih gora z vrhovi Vrh nad Škrbino, Meja, Rušnati vrh, Vrh Planje, Vrh Krnic in Vogel. Če se povzpnemo na preval Globoko pod Vrhom Planja, pa se odpre obširen razgled na Bohinjsko stran, Julijce s Triglavom in Karavanke.
Viri: PZS