Dolina sv. Janeza Krstnika z mogočno Žičko kartuzijo je skrivnostna nedokončana zgradba, ki s svojo spokojnostjo obiskovalcu omogoči umik pred civilizacijo. Skozi stoletja je v varno zavetje vabil Gastuž, najstarejša gostilna v Srednji Evropi, hiša gostoljubnosti, namenjena popotnikom, ki niso imeli vstopa v notranjost kartuzije. Vabljeni v prenovljen objekt, kjer je v pritličju točilnica, v zgornjem nadstropju pa je urejena restavracija. V zeliščni prodajalni Viva Sana, ki nadaljujejo tradicijo ene najstarejših lekarn, se lahko oskrbite z raznimi zeliščnimi pripravki. Med delno obnovljenimi razvalinami, še danes lahko srečate tišino, ki je nekdaj sprejela kartuzijane, oplemeniteno s ponudbo za današnjega človeka. Dan, ki ga boste preživeli v objemu zgodovine, je lahko namenjen posameznikom, družinam, šolskim skupinam in vsem tistim, ki želijo srečati preteklost, ujeto v sedanji trenutek.
Žička kartuzija iz leta 1165 je edinstven pomnik zgodovine življenja menihov. Bratovski samostan je razpadel v 18. stoletju, ostale pa so meniške hišice, obednica, kuhinja in redovna cerkev. V dolini sv. Janeza, kjer čas teče drugače, so doma mogočnost, spoštljivost, mir in tišina, ki jih je treba doživeti. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških rokopisov in skoraj 100 fragmentov. To je le majhen del nekdanjega bogastva in še ta je zvečine zunaj slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali menihi in tudi prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, njihove pisave so bogata paleta različnih paleografskih oblik. To je edina dovolj zaokrožena skupina rokopisov pri nas, da lahko spremljamo razvoj okrašenih inicial in spregovorimo o »žičkem slogu«. Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim okrasom, ki so ga prispevali – v skladu s tedanjim načinom delovanja – poklicni, pogosto potujoči slikarji. Razstava je na ogled v prenovljenih prostorih Žičke kartuzije. Med obzidjem pa se skriva tudi lončarsko - slikarski atelje, kjer praktično prikazujejo oblikovanje različnih izdelkov iz gline. V starih obokanih kleteh kartuzijanskega samostana Žiče zorijo konjiške penine. Klet je poimenovana po ustanovitelju kartuzije Otokarju, ki jo je ustanovil v davnem 12. stoletju. O Žički kartuziji, ki je imela močan vpliv na kulturni in gospodarski razvoj tukajšnjih dežel v takratnem obdobju in je bila vseskozi sedež vseh kartuzij takratnih nemških dežel, obstajajo originalni pisni viri o njihovi gospodarski dejavnosti, med katerimi je bilo vinogradništvo na vidnem mestu. Že v letu 1173 omenjajo lastne vinograde, ki jim jih je podaril oglejski patriarh Ulrik II, da so lažje zidali potrebne samostanske zgradbe. Leta 1485 pa je Paolo Santonino ob obisku samostana zapisal, "Ta čas imajo sami več vina kakor vsa preostala pokrajina skupaj."
Viri: www.slovenia.info