Na morenskem nasipu nad vzhodnim bregom Bohinjskega jezera, ob izviru Save Bohinjke, stoji pravilno orientirana gotska cerkev z baročnim zvonikom in pokrito vhodno lopo.
Prva do sedaj znana omemba cerkve, ki je gotovo starejša, je iz l. 1464. Okoli svetišča je postavljen nižji zid. Kvadrasto ladjo z romanskimi proporci so okoli l. 1520 obokali. Gotski obokan prezbiterij je nastal okoli l. 1400. Zvonik ob njem so v 18. stoletju nadzidali in prekrili z baročno čebulasto kapo, prekrito s skodlami. Lopa, prav tako gotska, je tlakovana s prodniki. V njej je starejša zidana pušica, na steni cerkve pa ostanki fresk Jerneja iz Loke s prizori iz življenja Janeza Krstnika.
Pred lopo je na steno naslikana velika podoba sv. Krištofa, ki gleda proti mostu in vasi. Prekrila je starejšo podobo istega svetnika. Jernej iz Loke je preslikaval tudi kapelico za prezbiterijem, ki jo je pred njim poslikal Mojster bohinjskega prezbiterija.
Notranjost krasijo freske v več plasteh in iz različnih časovnih obdobij. Najstarejša plast je delo neznanega mojstra z začetka 14. stoletja in kaže figuro Janeza Evangelista s kelihom strupa pred Aristodemom. Mojster bohinjskega prezbiterija je slikal v prezbiteriju.
V tradiciji kranjskega prezbiterija je med rebri oboka okoli sklepnika s Kristusom upodobil angele s trakovi, simbole evangelistov in posamezne svetnike. V ladji je okoli l. 1520 slikal Mojster legende sv. Jakoba. Spodnji pas v prezbiteriju je približno v istem času doslikal Jernej iz Loke.
V cerkvi stojijo trije leseni oltarji, ki so jih rezbarji izdelali v različnih obdobjih 17. stoletja. Starejši gotski oltar iz cerkve je razstavljen v Narodni galeriji v Ljubljani.
Podružnica sv. Janeza je redno oskrbovana. Ključ hranijo v turističnem uradu.
Viri: www.slovenia.info