V središču Kranja, na robu glavnega trga, stoji žlahtna gotska cerkev s stolpom nad vhodom, ki spominja na štajersko Ptujsko Goro. Kranjska pražupnija je bila znana že sredi 10. stoletja, ko je na isti lokaciji stala starejša cerkev, pred njo pa slovanska kultna stavba. Ob njej je bilo pokopališče, ki je obsegalo večino sedanjega srednjeveškega jedra na dvignjenem okljuku med Kokro in Savo. Nad ostanki starejše cerkve je zrasla predromanska naslednica. Ta je stala do začetka 15. stoletja. Večji oltarni prostor, tipološko dolgi kor, so dozidali okoli l. 1400. Na portalu cerkve je ohranjen in prenovljen gotski relief Oljske gore iz l. 1460. Ob stranskem pročelju sloni Majdičev vodnjak, delo kiparja Fran Bernekerja, s kipoma Janeza Nepomuka in kraljice.
Kvadratno dvoransko ladjo so sezidali kasneje, skupaj z zvonikom, ki se dviga nad vhodnim pročeljem. Dvorano delijo štirje vitki osmerostrani nosilci. Nad prstanastimi kapiteli se dvigajo v mrežo zvezdastih obočnih reber s številnimi bogatimi, figuralno okrašenimi sklepniki (obokanje po l. 1452). Na posameznih so med restavriranjem l. 2004 še odkrili originalne poslikave. Drugačne barve ometov skrivajo posamezne pole oboka. Obok središčne zvezde je poslikan z rastlinskimi dekoracijami in freskami angelov (delavnica Žirovniškega mojstra, 1461). Originalni krilni oltar cerkve, izdelan l. 1500, so prodali na Dunaj. Sedanji oltar s kipi Franceta Goršeta in barvna okna so novejši (arhitekt Ivan Vurnik, 1934, slikar Stane Kregar, 1969).
Poznogotska cerkev s prezbiterijem s konca 14. stoletja je posvečena sv. Kanciju, Kancijanu, Protu in Kancianili ter stoji na temeljih cerkvene zasnove iz 6. stoletja. Prezbiterij je bila leta 1413 prizidan k starejši cerkveni ladji, kjer je danes gotska dvorana. Cerkev spada med najpomembnejše kulturno zgodovinske bisere Kranja. Zaradi dobre akustike prostora danes v njej poleg rednih cerkvenih obredov večkrat prirpravljajo koncerte klasične in zborovske glasbe.
Viri: www.slovenia.info