Na najvišji točki Novega mesta, na vrhu griča Kapitelj, stoji velika gotska cerkev. Posvečena je sv. Nikolaju ali Miklavžu. Dominantna stolna cerkev je bila prvič omenjena l. 1428, čeprav je stavbna zgodovina starejša.
Na zahodni strani je postavljen spodaj čokat, zgoraj bolj vitek mnogokoten zvonik. Uredili so ga v 19. stoletju v lupini starejšega. Sledi ladijski prostor, urejen l. 1621, morda pod vplivom Stične. Ohranjen je tripolni gotski prezbiterij s petosminskim zaključkom. Njegova os je nenavadno zalomljena, ker so ladjo ob zidavi verjetno prilagajali terenu. Kamnita stavba z delno ohranjenimi starimi ometi in opečnato streho kaže na zunaj predvsem gotske prvine, zlasti stopnjevane zunanje opornike prezbiterija.
Notranjost je razdeljena v podolgovato, banjasto obokano ladjo s stranskimi kapelami in širok zalomljen prezbiterij, sezidan v začetku 16. stoletja, po nekaterih domnevah pa celo po l. 1576. Pod oltarnim prostorom je bila zaradi padca terena zgrajena kripta. V njej je kopija nagrobnika rojaka in prvega dunajskega škofa Jurija Sladkonje z značilno grbovno ploščo z zlatim konjem. Na glavnem oltarju je v neogotskem okviru slika zavetnika cerkve sv. Miklavža s sv. Mohorjem in Fortunatom. Oljno podobo je l. 1582 naslikal Jacopo Robusti, znan kot Tintoretto, beneški manieristični slikar. Verjetno je to najbolj dragocena oltarna slika pri nas. Na stranskih oltarjih so slike Valentina Metzingerja (1733).
Viri: www.slovenia.info