Razsežna dvoranska cerkev dominira na griču nad levim bregom Ljubljanice, na Prešernovem trgu. Staro svetišče na tem mestu so porušili v 15. stoletju. V začetku 17. stoletja je na parceli stala manjša kapela. Večjo baročno dvoransko cerkev s kapelami in s pilastrsko členjenim glavnim pročeljem so začeli graditi po l. 1646 in jo končali l. 1660. Visoko kulisno pročelje, ob straneh zaključeno z volutama, so večkrat predelali, najbolj v 19. stoletju. Na vrhu zatrepa stoji visok bakren Goldensteinov kip Loretske Marije z otrokom, ki je l. 1858 zamenjal starejšo leseno skulpturo Črne Marije. Zvonika ob prezbiteriju, s čebulastima kapama, so dozidali v 18. in ju spremenili po potresu ob koncu 19. stoletja. Frančiškani so se v avguštinsko cerkev priselili l. 1784. S seboj so prinesli del opreme iz stare frančiškanske cerkve na Vodnikovem trgu. Notranjost, predvsem obok ladje, je sredi 19. stoletja poslikal Matevž Langus. Glavni oltar je do l. 1738 izklesal Francesco Robba. V zakristiji je Koroščev križ, izdelan o Plečnikovem načrtu.
Dvoranska baročna prostornina s poudarjenim pročeljem iz 17. stoletja in zvonikoma je prostorska dominanta in prva v celoti na novo postavljena baročna cerkev v Ljubljani. Ob božiču pred glavni oltar vsako leto postavijo največje jaslice v Ljubljani. Med prenovo l. 1992 so rekonstruirali nadstropje z okni na glavnem pročelju in odstranili uničeno, v 60. letih prebarvano Goldensteinovo fresko. Zvonika so prenovili l. 1995. Kasneje so uredili še zimsko kapelo pod stopniščem, ki vodi v cerkev (arhitektka Maruša Zorec, 1999). Cerkev je redno odprta.
Viri: www.slovenia.info