Sveta Gora stoji na križišču Vipavske in Soške doline oziroma ob prehodu goriške ravnine v Furlanijo. S svojo nadmorsko višino 682 m nudi veličasten pogled na Julijske Alpe, Trnovski gozd, Kras in vse do morja, proti zahodu pa na Brda, Furlansko nižino, Karnijske alpe in Dolomite.
Na Sveti Gori je bilo prvo svetišče izpričano že v srednjeveških virih iz let 1368, 1376, 1382 in 1383, več podatkov pa je znanih o drugi svetogorski cerkvi, ki je bila zgrajena v času med 1514 in 1544, torej v letih, v katerih je nastalo izročilo o Marijinih prikazovanjih Urški Ferligoj iz Grgarja. To je spodbudilo številna romanja iz vseh bližnjih dežel.
Svetogorska bazilika iz prve polovice 16. stoletja je pomenila dragocen kulturnozgodovinski spomenik. Zasnovana je bila kot triladijska stavba, v celoti pa je združevala poznogotske in renesančne prvine. Med prvo svetovno vojno, junija 1915, je bila uničena, porušene so bile tudi druge stavbe na vzpetini, samostan, gostišča in prostori za romarje.
Sedanja bazilika je bila zgrajena leta 1928 po načrtu Silvana Baresija (Baricha). Zasnovana je kot triladijska stavba s prečno ladjo. Dolga je 72, široka pa 22 m. Njena največja umetniška dragocenost je znamenita milostna podoba Matere božje na glavnem oltarju, ki jo je leta 1544 daroval svetišču oglejski patriarh Marino Grimani in je pripisana krogu beneškega slikarja Palma Starejšega. Leta 1717 je bila slovesno kronana, sodi pa med najznamenitejše Marijine podobe v Sloveniji. Sedanji glavni oltar je iz leta 1932, za njim pa sta pokopana goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej in apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije Mihael Toroš.
Od cerkvene opreme je še posebej vredno omeniti barvna okna iz leta 1939, istega leta je cerkev dobila nove kvalitetne orgle, znameniti pa so tudi zvonovi iz leta 1921. Baročni križev pot, naslikan leta 1765, je bil postavljen v cerkev leta 1977. Ostanek nekdanje svetogorske cerkve iz 14. stoletja je kamnita plošča, vzidana v steno za glavnim oltarjem, levo od vhoda v zimsko kapelo. Tu hranijo poznogotski kip Matere božje z Jezusom, izrezljan v drugi četrtini 16. stoletja.
Že 450 let je torej Sveta Gora pomembno sakralno središče z bogato romarsko tradicijo. Tudi novejša doba je na tem mestu pustila neizbrisne sledove, ki govorijo o krvavih dneh v preteklosti tega pomembnega kulturnozgodovinskega območja. Prav tu, ob reki Soči, je med prvo svetovno vojno, od 1915 do 1917, potekala soška fronta, ki je za seboj pustila strahotno opustošenje s številnimi človeškimi žrtvami in težkimi posledicami.
Viri: www.slovenia.info