Skorba je naselje v Občini Hajdina. Leži ob regionalni cesti Ptuj - Maribor, med Spodnjo Hajdino in Hajdošami, ob potoku Studenčnica. Zaradi nekdanjega toka Drave je njena terasa vijugasta. Dolgo je bila prevladujoča kmetijska panoga govedoreja, dandanes pa je pravih kmetov vse manj. Ti, ki so, se povečini ukvarjajo s svinjerejo in perutninarstvom. Znana je tudi po centralnem vodnem črpališču, ki zagotavlja vodo za bližnjo (Občina Hajdina) in daljno okolico (Večina Spodnjega Podravja). V Skorbi je sedem plitvih vodnjakov in štirje globinski vodnjaki. Zelo pestro je kulturno dogajanje, za katerega skrbi predvsem Kulturno društvo Skorba. Naselje ima 390 prebivalcev (moški: 189, ženske: 201), površino 2,5 km2 in povprečno nadmorsko višino 229 m.
Etimologija
Iz zemljevidov je razvidno, da se je ime Skorba začelo uporabljati po 16. stoletju, razlag za to ime obstaja več. Najbolj razširjena med ljudmi je, da je beseda Skorba izpeljanka iz nemške besede "Korb", kar pomeni košara. Na tem področju bi naj skozi zgodovino namreč bili doma pletarji košar, kar potrjuje tradicija pletenja v vasi in v družinah, ki so nekdaj tam živele. To ime je vas imelo tudi med nemško okupacijo. Druga možna razlaga je, da ime izvira iz besede "Skarb", ki se pogosto omenja v pisnih virih in nakazuje na izvor iz dravskih teras oz. "škarp", na katerih vas leži. Treja možnost pa izvira iz staroslovanskega jezika v katerem (v ukrajinskem še danes) pomeni izražati žalost, skrb ali celo pokopališče.
Viri: SURS, Wikipedia