Selca so naselje v Občini Železniki. Selca so bila nekoč staro kmečko središče doline z vso njeno obsežno okolico. Po kraju Selca je Selška dolina tudi dobila ime. Prva uradna listina omenja Selca že leta 973. Ozemlje je pripadalo freisinškemu škofu. Cesar Oton II. je z darilno listino poklonil loško ozemlje škofu Abrahamu. Tako so postali Selčani podložniki loškega gospostva. V teku stoletij je s krčenjem gozdov zraslo še mnogo drugih naselbin. Naselje ima 689 prebivalcev (moški: 343, ženske: 346), površino 6,2 km2 in povprečno nadmorsko višino 449 m.
Središče vasi napravlja vtis trga, ob njem pa so razvrščene značilne stare stavbe. Ob vhodu v vas stoji na terasi nad cesto velika cerkev sv. Petra. Prva cerkev je bila zidana v srednjeveškem gotskem slogu. Leta 1738 je požar uničil zgornji del zvonika. Cerkev so na novo pozidali. Slog sedanje cerkve je barok iz 18. stoletja, v osnovah pa je srednjeveški. Sezidana je v obliki križa. Glavni vhod je skozi močne oboke 40 m visokega stolpa. V glavnem oltarju je Langusova slika sv. Petra. Svet, na katerem stoji cerkev, so zbrali na vzvišenem prostoru zato, da ga ne bi mogla doseči Selščica ob pogostih poplavah.
Ko so kmečki domovi zahajali v gospodarske težave, se je prebivalstvo začelo zadružno organizirati. V Selcih je bila podružnica Kmetijske družbe od 1849 do 2. sv. vojne. Ta je poskrbela za organizacijo in izvedbo strokovnih tečajev in predavanj, kar je pomenilo tudi pospešen razvoj živinoreje, mlekarstva, sadjarstva, vrtnarstva in čebelarstva. Glavni vir dohodkov je bil les.
Selca imajo lepo slikovito okolico in so izhodišče planinskih izletov k Mohorju, k sv. Križu, v Dražgoše, k sv. Miklavžu, na Jamnik. Skozi Selca se peljemo naprej proti Železnikom in naprej tudi proti Petrovemu Brdu in dalje proti Tolminu.
Viri: SURS, Wikipedia