Podkum je naselje v Občini Zagorje ob Savi. Je edina krajevna skupnost občine Zagorje ob Savi, ki leži na desnem bregu reke Save. Razdeljena pa je na 10 vasi Borovak pri Podkumu, Gorenja vas, Mali Kum, Padež, Osredek, Podkum, Rtiče, Rodež, Sopota, Šklendrovec. Naselje ima 230 prebivalcev (moški: 114, ženske: 116), površino 6,6 km2 in povprečno nadmorsko višino 700 m.
O začetku tega kraja je bolj malo znano, saj ni ohranjeno ne pisnih ne ustnih pričevanj. Naj pa bi bilo poseljeno bolj pozno zaradi svoje višinske lege. Prvič se pojavi v pisnih virih v 2. polovici 13. stoletja. V urbarju iz leta 1267 je navedena naselbina Kum s 18 hudbami in 5 župani. Okoli leta 1200 se je prvič pojavilo ime Šentjurij. Ker ime izhaja iz imena svetnika naj bi v kraju stala kapelica ali cerkev posvečena Sv. Juriju. Prebivalci kraja so bili dolga stoletja tlačani. Med gospodo, ki so ji služili kmetje, se je uvrščala tudi domača cerkev in njena last je bila tretjina zemlje, ostalo pa je bilo graščinske lasti. Kmetje torej niso imeli lastne zemlje, bili so nesvobodni in last svojega gospoda. Leta 1789 je bil Jožef Čop zapisan za posestnika posesti petih zemljakov. Družina je še leta 1791 bivala v gradu na hribčku. Stari dolgovi graščakov so terjali nova posojila zato se je posest skrčila. Leta 1844 je posest prevzel zadnji podšentjurski graščak Jožef III. Čop. Najprej je Šentjurij spadal kot podružnica pos Svibensko faro. Kot njena podružnica se omenja leta 1526, leta 1787 pa se je ločil od Svibenske župnije in Šentjurij je od leta 1806 samostojna župnija. Ko so leta 1850 uvedejo občine, je pripadal Šentjurij občini Sveti Križ v Svibnu. Šele zadnja leta je župnija zopet dobila svoj sedež v Šentjuriju. Županovali so le večji posestniki in vaški mogotci. Vendar pa so ti mogotci slabo skrbeli za svoje ljudstvo. Ljudem niso dajali živilskih nakaznic v predpisani meri, niso skrbeli za ceste, ampak so skrbeli za svoje koristi in si večali premoženje.
Viri: SURS, Wikipedia