Čiginj je vas v Občini Tolmin, od Tolmina oddaljena približno pet kilometrov. Naselje ima 184 prebivalcev (moški: 98, ženske: 86), površino 6,0 km2 in povprečno nadmorsko višino 231 m.
Vas sama nima cerkve, se ji pa zato na vzhodu odpira pogled na romarsko cerkev Device Marije na Mengorah (453 m). Mengore na zahodu zakrivajo Čiginj in mu kar prehitro jemljejo sončno svetlobo (to se posebno pozna v zimskem času, ko ima vas le dobre štiri ure sonca) pobočja Kolovrata (1115 m), Deveti konfin (930 m; ime izhaja iz dejstva, da so se tu stikale meje parcel devetih lastnikov) in Očna (906 m). Vse tri vzpetine so hkrati meja med Zgornjim Posočjem na slovenski strani in Benečijo na italijanski. Iz vasi Čiginj je še vedno speljana pešpot, ki vodi prav v Benečijo in je domačinom vzela dve uri hoda. Pot je šla čez Laze, preko slapa, Krasja po Dolu do Mrtvašnice, po vrhu Slemena. Tu so domačine vedno »pričakali« vojaki, tako imenovani graničarji s psi, ter jih spremljali do »bloka«, kjer so bili nastanjeni jugoslovanski miličniki. Od Slemena vodi tako pot naprej do pešpoti Ročinj-Kolovrat. Od tam vodi pot do Karavle, kjer je bil mejni prehod, ki so mu domačini rekli blok, od njega pa v Benečijo (Klodič) do vasi Breg. V Benečijo so takrat nosili meso, cigarete, maslo in žganje, ter stvari menjali za natikače, superge, ter blago, iz katerega so gospodinje doma sešile krila, jope, plašče ...
V letu 2011 so bile hiše na Čiginju opremljene s tablami, na katerih so imena hiš. Nekoč ni bilo hišnih številk. Leta 1770 je bilo treba hiše tudi v Sloveniji oštevilčiti. Pred tem so hiše in prebivalce hiš poznali ter klicali predvsem po imenih hiš (pa tudi po priimkih), najbolj pa prav po imenu domačije. Ta način imenovanja hiš je zelo značilen za te konce Slovenije in je ena najstarejših oblik prepoznavanja in spoznavanja ljudi v okolici. Čiginj je prva vas v Sloveniji, kjer so s projektom »Nomen est omen« na 70 hiš namestili marmornate tablice z imeni domačij.
Viri: SURS, Wikipedia