Gorenje Blato je naselje v Občini Škofljica. Ima 261 prebivalcev (moški: 125, ženske: 136), površino 1,5 km2 in povprečno nadmorsko višino 314 m.
Gorenje Blato je sestavljeno iz treh delov. Na skrajnem severu je staro vaško jedro, ki ga sestavlja 16 domačij. Približno kilometer južno je zaselek Podblato, ki ga sestavlja Strojánova domačija. Tukaj je še v drugi polovici 20. stoletja deloval mlin. Med obema starodavnima deloma vasi je od sedemdesetih let 20. stoletja zraslo desetine vikendic, od začetka 90. let pa predvsem stanovanjskih hiš. Številni priseljenci so povsem spremenili značaj naselja, ki se je iz povsem kmečke vasi spremenilo v večidel spalno naselje občanov zaposlenih v Ljubljani.
Zgodovina
Ob koncu srednjega veka je Gorenje Blato skoraj v celoti pripadalo posesti Kranjskega deželnega vicedoma. Vicedomski urbar iz leta 1496 navaja županijo Moss, ki je obsegala poleg Gorenjega Blata (41 hube) še Gumnišče (3 hube). Edina huba, ki tedaj ni pripadala vicedomski posesti, je bila podložna beneficiju kaplanije Sv. Trojice v Ljubljanski stolnici.
Fevdalno gospostvo blaškim kmetijam se potem ni spreminjalo vse do sredine 18. stoletja, ko je bil v reformah cesarice Marije Terezije Kranjski vicedomski urad ukinjen. Tedaj je celotno vicedomsko posest na Gorenjem Blatu pridobil Avguštin I. Codelli (gospostvo Thurnau). Po smrti Avguštinovega naslednika Jožefa Antona Codellija se je leta 1797 gospostvo Thurnau razdrobilo z delitvijo med brate. Blaška posest je pripadla Avguštinu II. Codelliju, ki je svoj del gospostva Thurnau pripojil gospostvu Kodeljevo (Herrschaft Thurn). Blaška posest je nato ostala pod Kodeljevskim gospostvom vse do ukinitve fevdalizma z zemljiško odvezo leta 1848, ko je bil gospodar Kodeljevega Anton IV. Codelli, kasnejši deželni glavar Kranjske.
Ob zatonu Ilirskih provinc se je 12. septembra 1813 med griči severno od vasi - med Šmarjem, Gumniščem in Škofljico - odvijala velika bitka med avstrijsko in francosko-italijansko vojsko (Bitka pri Šmarju). Francosko vojsko, ki je štela 6000 mož, so premagale bistveno šibkejše avstrijske čete iz hrvaškega regimenta Grádiških graničarjev, ki jih je vodil polkovnik Bogdan Milutinović. V spomin na to bitko so nad Glinkom v prvi polovici 19. stoletja postavili Rusovo kapelico.
V 19. stoletju je tik ob starem jedru vasi obratoval velik kamnolom. Po prenehanju obratovanja so v kamnolomu zgradili Žnidarjevo domačijo.
Viri: SURS, Wikipedia