Ropoča je naselje v Občini Rogašovci. Leži na jugozahodnem robu gričevnatega Goričkega v Prekmurju, kjer se griči polagoma začnejo spuščati v prostrano prekmursko ravnico, ki sega vse od Lendavskih goric na levi strani preko Murske Sobote v sredini in Slovenskih goric v ozadju do Radgonskega kota in Pohorja na skrajni desni. Zaradi prisojnih leg so tu ugodne razmere za rast vinske trte in sadnega drevja. Vas se razprostira z vzhoda proti zahodu od Vadarec do Gerlinec (ok. 3,5 km), s severa proti jugu pa od Pertoče in Motovilec proti Kraščem (ok. 1 km). Tako obsega približno 3,5km2, od tega 20% površine zavzemajo mešani gozdovi, ostalo so travniki, polja, vinogradi, sadovnjak. Leži v Krajinskem parku Goričko in spada pod upravo občine Rogašovci in v krajevno skupnost Pertoča. Zaradi svoje obrobne lege je ena izmed redkih vasi, ki mejijo na tri sosednje občine (Cankova, Puconci, Grad). Naselje ima 204 prebivalce (moški: 95, ženske: 109), površino 3,3 km2 in povprečno nadmorsko višino 318 m.
Delitev
Vas je razdeljena na tri glavne zaselke, ki se razprostirajo čez tri hribe in tri doline (smer slemenitve je sever-jug), katere namakata reka in dva potoka. To sta reka Ledava in potok Lukaj , ki se tu tudi združita in se oba skupno izlijeta v akumulacijsko Ledavsko jezero, ter potok Črnec, ki teče po istoimenski dolini med Ropočo in Gerlinci (ta v zadnjih letih ob poletni suši presahne). Gledano od vzhoda proti zahodu je prvi zaselek Pretmar, ki obsega prisojno stran vzhodnega hriba do slemena in meje z Vadarci ter dolino do Ledave, kjer se začne dvigovati iz močvirnatega sveta osrednji hrib (začetek slaveškega hriba).Ob vznožju zahodnega hriba je zaselek Ves, na slemenu zahodnega hriba pa zaselek Vrh (tu se nahaja vaška kapela). Na prisojni strani zahodnega hriba proti dolini potoka Črnec leži romski zaselek. Na slemenih bregov in prisojnih legah najdemo nasade vinske trte in sadnega drevja (Vrh, Pretmar), v dolinah pa prevladujejo travniki (Ledavska dolina) in njive (dolina potoka Črnec). Velik pečat pokrajini daje Ledavsko jezero s poraščenim močvirnatnim svetom (vrba, jelša, močvirske rastline...).
Viri: SURS, Wikipedia