Kaj? čistilni servis, hitra hrana, zabava ...
Kje? Nova Gorica, Ljubljana ...

Pertoča, Pomurska

KJE PRESPATI?

Hoteli

Hoteli

Apartmaji in prenočišča

Apartmaji in prenočišča

Kampi

Kampi

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Domovi

Domovi

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

KAJ POČETI?

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

Muzeji in galerije

Muzeji in galerije

Razstave, sejmi, kongresi

Razstave, sejmi, kongresi

Kultura in umetnost

Kultura in umetnost

Kino, gledališče in opera

Kino, gledališče in opera

Čebelarstvo in medičarstvo

Čebelarstvo in medičarstvo

Kozmetična dejavnost

Kozmetična dejavnost

Manikura in pedikura

Manikura in pedikura

Nega telesa

Nega telesa

Kovaštvo

Kovaštvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Mehanika in finomehanika

Mehanika in finomehanika

Urarstvo

Urarstvo

Antikvariati in starinarnice

Antikvariati in starinarnice

Darila, spominki in domača obrt

Darila, spominki in domača obrt

Fitnes in skupinske vadbe

Fitnes in skupinske vadbe

Knjižnice in čitalnice

Knjižnice in čitalnice

Smučarski centri

Smučarski centri

KJE SE OKREPČATI?

Gostilne in restavracije

Gostilne in restavracije

Picerije in špageterije

Picerije in špageterije

Hitra prehrana

Hitra prehrana

Pekarstvo in slaščičarstvo

Pekarstvo in slaščičarstvo

Bar

Bar

Catering

Catering

Dostava hrane

Dostava hrane

Pijače

Pijače

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Vinogradništvo in vinoteke

Vinogradništvo in vinoteke

Podrobnosti

Kratek opis

Pertoča je naselje v Občini Rogašovci. Ima 402 prebivalca (moški: 193, ženske: 209), površino 4,7 km2 in povprečno nadmorsko višino 227 m.

Pertoča je vas na Goričkem. Leta 1365 je prvič omenjena z imenom Walsefolua, leta 1541 se omenja pod imenom Perthocha.

V vasi je cerkev svete Helene. Župnija se prvič omenja leta 1425. Nekatere vasi, ki danes pripadajo tej župniji, so takrat pripadale župniji sv. Jurija. O majhni podružnični cerkvici na Pertoči govori zapis, ki ga je našel tišinski dekan Franc Ivanoci in ga objavil v Časopisu za zgodovino in narodopisje v Mariboru leta 1914. Za časa Ladislava V., leta 1425, se omenja, da so postavili cerkev sv. Jelene. Okrog leta 1600, je podružnica sv. Helene postala sedež protestantske župnije z nemškim cerkvenim jezikom in s tujimi pridigarji. Po osemdesetih letih je župnija postala katoliška. Leta 1615 je tu služboval evangeličanski pastor. K župniji so pripadala vasi Večeslavci, Ropoča, Fikšinci, Kramarovci in Ocinje. Med župljani so bili tudi Nemci.

Viri: SURS, Wikipedia

Kaj najdeš v bližini