Ravne na Koroškem (nekoč Guštanj) so največje mesto v Občini Ravne na Koroškem in regionalno središče Koroške. Znane so po formi vivi in štiristoletni jeklarski tradiciji. So gonilna sila koroškega gospodarstva. Naselje ima 7268 prebivalcev (moški: 3692, ženske: 3576), površino 2,1 km2 in povprečno nadmorsko višino 410 m.
Mesto leži v razgibani pokrajini spodnje Mežiške doline, stisnjene v široko kotlino, ki jo obrobljajo bogati gozdovi, z južne strani pa stoji v ozadju Uršlja Gora. To je najbolj poseljen del Koroške, kjer se mesto Ravne že stika s sosednjimi Prevaljami. Danes so Ravne upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline.
Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo leta 1248 kot Guttenstein, kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju postane Guštanj deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine.
Začetki železarstva segajo v leto 1620. Po letu 1774 se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje Thurni, ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah delalo več kot 1200 delavcev. Leta 1863 je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja . Osnova za razvoj je bilo jeklarstvo, ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah dobilo možnost za nadaljnji razvoj. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na Bližnji in Daljni vzhod ter v Rusijo.
Konec tridesetih let so začeli v železarni razen plemenitih jekel izdelovati tudi končne izdelke za potrebe kmetijstva, prometa in železnice. Zaradi razvoja jeklarstva je na Ravnah zaostala druga gospodarska dejavnost, zlasti obrt. Razvoj ravenske železarne sta pospešili obe svetovni vojni, ko je delovala kot vojno podjetje. Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem.
Viri: SURS, Wikipedia