Radenci (madžarsko Regede nemško Radein, tudi Bad Radein) so naselje, središče občine Radenci. Naselje ima 2175 prebivalcev (moški: 1036, ženske: 1139), površino 3,0 km2 in povprečno nadmorsko višino 201 m.
Radenci ležijo na desni strani Mure na radenski terasi pod severnim obrobjem Slovenskih goric ob cesti Gornja Radgona - Murska Sobota. Radenci so znan zdraviliški in počitniški kraj z eno najbogatejših in najkakovostnejših slatinskih območij v Sloveniji. Znani so po priljubljeni in svetovno znani mineralni vodi z imenom Radenska. Ob Muri so na slovenski in avstrijski strani zajeli 45 mineralnih vrelcev. Trenutno jih deluje 22. Najbogatejši izviri zajete slatine so v Radencih, Boračevi, Petanjcih in Žetincih (Sichelsdorf) v Avstriji.
Radenci se prvič omenjajo leta 1436, kot zdravilišče pa so zasloveli v 19. stoletju. Karl Henn je tu leta 1833 odkril izvire (slatine) in 1869 postavil prvo polnilnico, zdraviliška dejavnost pa se začela 1882. Razvoj zdravilišča ter celotnega kraja je pospešila 1890 zgrajena železnica Gornja Radgona - Ljutomer.
Med obema svetovnima vojnama so z novimi vrelci pospeševali pridobivanje mineralne vode, istočasno pa se je večala zdraviliška dejavnost. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so zgradili nove polnilnice ter zdraviliške, hotelske in rekreacijske objekte.
Sedaj v Radencih izkoriščajo devet izvirov slatine, s povprečno temperaturo 12 - 16°C ki dajejo osnovo zdravilišču in zdraviliškemu turizmu, ki se izvaja v Termah Radenci.
Viri: SURS, Wikipedia