Ormož (madžarsko Ormosd, nemško Friedau, v stari knjižni prekmurščini Ormošd) je mesto in središče občine Ormož. Dokazi o prvi naselbini segajo že v čas pred našim štetjem. Različne arheološke najdbe pričajo o bogati zgodovini mesta. Mesto ima tudi grad, ki so ga zgradili Ptujski grofje kot obrambo pred Osmani, danes je v njem muzej. Ormoška klet je znana po vinskih sortah vrhunske kakovosti. Naselje ima 2032 prebivalcev (moški: 943, ženske: 1089), površino 3,9 km2 in povprečno nadmorsko višino 218 m.
Ormož je mesto pod obronki Slovenskih goric, zraslo na naravni terasi nad reko Dravo. Mesto, bogato z zgodovino, so sekale pomembne prometne poti in ravnica nad Dravo je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št. Bronastodobni Ormož je po pomembnosti presegel vse okoliške kraje in ga zaradi svoje velikosti in urbanistične zasnove prištevamo med tovrstno največje naselbine v vzhodno-alpskem prostoru. Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi takratnih prebivalcev. Naselbina je iz neznanih razlogov propadla, mesto pa je doživelo ponoven vzpon šele v srednjem veku.
Prvič se ime naselbine Holermůs omenja v listini iz leta 1273. Čas, ko se prvič omenja Ormož, je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in Salzburško nadškofijo, zato je že leta 1293 dobil iz strateških razlogov trške pravice, leta 1331 pa mestne pravice. Utrjen grad so postavili Ptujski gospodje zaradi obrambne meje z Madžari. Mesto Ormož se je razvijalo samostojno, grajske stavbe pa so bile od mesta ločene z obzidjem. V čast ptujskemu graščaku Frideriku, ki je mestu podelil mestne pravice, so mesto začeli imenovati Friedau, vendar se staro ime Holermuos ni povsem izgubilo. Po glasovnih spremembah skozi stoletja se je ime mesta oblikovalo v sedanje ime Ormož.
Mesto so velikokrat opustošili požari, razdejanje za seboj pa so pustili tudi Madžari (1487), Osmani (1532), uporni Madžari (1605) in kruci (1704). Mirnejše obdobje za razvoj mesta se je začelo šele v drugi polovici 18. stoletja. Ob običajnih mestnih privilegijih so imeli meščani pravico tudi do letnih sejmov, katerih tradicija se je ohranila do današnjih dni: Jakobov sejem poteka prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, cvetni sejem na cvetni petek in Martinov sejem 11. novembra na praznik sv. Martina.
8. novembra, 1848 je bila bitka pri Ormožu: madžarska »honvedska« vojska Móra Perczelja se je spopadla z avstrijsko vojsko.
Leta 1927 je bil v Ormožu ustanovljen sanatorij za zdravljenje revmatičnih bolnikov z mednarodnim slovesom. Oživitev zdraviliške dejavnosti je ena izmed pomembnejših razvojnih priložnosti prihodnosti. Sodobnemu Ormožu ob pomembni prometni legi dajejo veljavo naravne danosti in kulturne lepote, prenova mesta pa je potekala v duhu ohranitve stare mestne podobe. Mesto Ormož sodi danes med lepša mesta na Slovenskem, ki so ohranila svoje posebnosti.
Viri: SURS, Wikipedia