Na skrajnem vzhodnem in najvišjem delu Banjške planote, tik ob robu nad Čepovansko dolino, se v ozkem pasu razprostira Lokovec. Ena izmed najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi z manjšimi zaselki in samotnimi domačijami združuje tri Lokovce: Dolenji, Srednji in Gorenji Lokovec. Popolnoma zakrasel svet Lokovca je reliefno zelo razgiban, poln globeli, vrtač in brezen. V votlikavo kraško notranjost so odtekle vse vode, zato kljub veliki namočenosti in dokaj enakomerni razporejenosti padavin preko celega leta tu ni površinsko tekočih voda. Razlog je v geološki sestavi tal – apnencu in dolomitu. Gozd, ki je pretežno smrekov in bukov, uspeva na plitvi ter skromni preperelini in je zavetišče najrazličnejši divjadi. Naselje ima 277 prebivalcev (moški: 148, ženske: 129) ter površino 19,9 km2.
Ozemlje Lokovca sovpada s krajevno skupnostjo Lokovec in zavzema skrajni severni del občine Nova Gorica. Na vzhodu in jugu meji na KS Čepovan, na jugozahodu na KS Grgarske Ravne-Bate in na zahodu na KS Banjšice, preostali zahodni in severni del pa že predstavlja mejo z občino Kanal ob Soči in Tolmin.
Banjška planota je najzahodnejša planota visokega kraškega roba. Ker je po svojih značilnostih nekje vmes med visokimi in nizkimi kraškimi planotami, jo nekateri obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Banjšice so svojevrstna pokrajina. Označuje jih relief z zaporedjem reliefnih izravnav oziroma stopnic, ki se na jugozahodni strani postopoma dvigajo k osrednjemu delu Banjške planote. Planota je v glavnem apneniška, vendar jo ponekod prekriva tanka plast fliša. Najobsežnejše flišne zaplate so v osrednjem delu, zato je ta del razgiban v hribovje, valovit in manj zakrasel. Pokrajina planote je tukaj zelo ravninska in travnata. Vzhodni del planote, kjer se nahaja Lokovec, se bistveno razlikuje od njenega preostalega dela. Območje karbonatnih kamnin je namreč izrazito zakraselo. Tu gre za nekoliko višji kraški svet, ki je reliefno zelo razgiban. Tipična kraška uravnava je namreč prepredena s stožčastimi hribčki in z na gosto posejanimi vrtačami, številnimi brezni in jamami ter manjšimi kraškimi doli.
Viri: SURS, Wikipedia