Kaj? čistilni servis, hitra hrana, zabava ...
Kje? Nova Gorica, Ljubljana ...

Branik, Goriška

KJE PRESPATI?

Hoteli

Hoteli

Apartmaji in prenočišča

Apartmaji in prenočišča

Kampi

Kampi

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Domovi

Domovi

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

KAJ POČETI?

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

Muzeji in galerije

Muzeji in galerije

Razstave, sejmi, kongresi

Razstave, sejmi, kongresi

Kultura in umetnost

Kultura in umetnost

Kino, gledališče in opera

Kino, gledališče in opera

Čebelarstvo in medičarstvo

Čebelarstvo in medičarstvo

Kozmetična dejavnost

Kozmetična dejavnost

Manikura in pedikura

Manikura in pedikura

Nega telesa

Nega telesa

Kovaštvo

Kovaštvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Mehanika in finomehanika

Mehanika in finomehanika

Urarstvo

Urarstvo

Antikvariati in starinarnice

Antikvariati in starinarnice

Darila, spominki in domača obrt

Darila, spominki in domača obrt

Fitnes in skupinske vadbe

Fitnes in skupinske vadbe

Knjižnice in čitalnice

Knjižnice in čitalnice

Smučarski centri

Smučarski centri

KJE SE OKREPČATI?

Gostilne in restavracije

Gostilne in restavracije

Picerije in špageterije

Picerije in špageterije

Hitra prehrana

Hitra prehrana

Pekarstvo in slaščičarstvo

Pekarstvo in slaščičarstvo

Bar

Bar

Catering

Catering

Dostava hrane

Dostava hrane

Pijače

Pijače

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Vinogradništvo in vinoteke

Vinogradništvo in vinoteke

Podrobnosti

Kratek opis

Branik je naselje v Občini Nova Gorica. Ima 920 prebivalcev (moški: 465, ženske: 455), površino 13,2 km2 in povprečno nadmorsko višino 86 m.

Braniško območje

Braniško območje se razprostira v delu Vipavske doline, ki upravno pripada občini Nova Gorica in je njen najbolj jugovzhodni del. Na severu poteka meja braniškega ozemlja ob reki Vipavi od zahoda proti vzhodu, to je od njene velike okljuke, preden zavije proti jugu v ozko sotesko Pekel-Saksid, do Nečilca, od koder se obrne meja proti jugozahodu po Počivalski grapi navzgor, nadaljuje pa se zahodno od Pečenkovih pod Triglavec. Od tu se ponovno obrne proti jugovzhodu po slemenu Lackega brega v smeri sv. Martina, le za nekaj sto metrov nižje, prek več podolžnih grap in vmesnih hribov do Svinščka nad Spodnjo Branico. Naselje Spodnja Branica je tako na tromeji občin Ajdovščina, Nova Gorica in Sežana. Meja se od tu obrne proti jugu navzgor po pobočju Krasa, prestopi cesto in železnico Branik-Štanjel in se nadaljuje po suhem Grdem žlebu zahodno od Lukovca, skozi Zajčevec do meje kobjeglavskega in komenskega katastra. Od tu se obrne proti zahodu in teče čez pomemben suhi preval Komenšček (povezava Branik-Komen), nadaljuje se navzgor po severnem pobočju Šunke nad Pedrovim v smeri Železnih vrat, od koder se ponovno obrne proti severozahodu pod Kozjakom po Lenivški grapi v Steske.

Posebno značilnost daje temu ozamlju površinska in geološka sestava tal. Reka Branica loči Vipavsko od Kraško-komenskega sveta.

Izvor krajevnega imena

Krajevno ime je izpeljano iz besede brána, ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvila iz borna (v pomenu obrambni okop). Krajevno ime torej prvotno kaže na vojaško utrdbo z zemeljskimi okopi. Občno ime branik je v slovenščini izpričano v pomenu ogelni stolp pri gradovih in utrdbah. Kraj se je prvotno imenoval Branica, o čemer pričajo stari zapisi: okoli leta 1200 Breniz in 1758 Wrenitz. Kasneje so ga poimenovali v Rihemberk, kar je izvorno ime gradu (s prvotnim pomenom skalna gora ali Rihova gora, leta 1955 pa v Branik. Prvotno ime se do danes ohranja v italijanskem imenu tega kraja Branizza in v slovenskem vodnem imenu (hidronimu) reke Branica.

Viri: SURS, Wikipedia