Kaj? čistilni servis, hitra hrana, zabava ...
Kje? Nova Gorica, Ljubljana ...

Murska Sobota, Pomurska

KJE PRESPATI?

Hoteli

Hoteli

Apartmaji in prenočišča

Apartmaji in prenočišča

Kampi

Kampi

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Domovi

Domovi

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

KAJ POČETI?

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

Muzeji in galerije

Muzeji in galerije

Razstave, sejmi, kongresi

Razstave, sejmi, kongresi

Kultura in umetnost

Kultura in umetnost

Kino, gledališče in opera

Kino, gledališče in opera

Čebelarstvo in medičarstvo

Čebelarstvo in medičarstvo

Kozmetična dejavnost

Kozmetična dejavnost

Manikura in pedikura

Manikura in pedikura

Nega telesa

Nega telesa

Kovaštvo

Kovaštvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Mehanika in finomehanika

Mehanika in finomehanika

Urarstvo

Urarstvo

Antikvariati in starinarnice

Antikvariati in starinarnice

Darila, spominki in domača obrt

Darila, spominki in domača obrt

Fitnes in skupinske vadbe

Fitnes in skupinske vadbe

Knjižnice in čitalnice

Knjižnice in čitalnice

Smučarski centri

Smučarski centri

KJE SE OKREPČATI?

Gostilne in restavracije

Gostilne in restavracije

Picerije in špageterije

Picerije in špageterije

Hitra prehrana

Hitra prehrana

Pekarstvo in slaščičarstvo

Pekarstvo in slaščičarstvo

Bar

Bar

Catering

Catering

Dostava hrane

Dostava hrane

Pijače

Pijače

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Vinogradništvo in vinoteke

Vinogradništvo in vinoteke

Podrobnosti

Kratek opis

Murska Sobota (prekmursko Mürska Subouta) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji. Naselje ima 11129 prebivalcev (moški: 5140, ženske: 5989) ter površino 14,5 km2.

Naziv Sobota naj bi izviral iz osebnega imena. V dokumentih iz 14. stoletja je omenjena z dodatkom Mura in z različnimi oblikami imena. Te so dobile madžarsko končnico -szombath v 15. stoletju. Ime brez pridevnika se je ponovno pojavilo v 19. stoletju, in sicer kot Sobota. To je v madžarskem črkopisu zapisana slovenska oblika imena. Druga, ljudsko najbolj znana verzija pravi, da naziv Sobota izhaja iz dneva sobota, saj so ob sobotah prirejali sejme, po katerih je bilo mesto znano od konca srednjega veka. Štajerci in Hrvati so tako morali v soboto prek Mure, temu dnevu so šaljivo rekli murska sobota.

Mesto je prvič omenjeno kot Murazombatha v listini z datumom 16. julij 1348. Na ta dan občina praznuje občinski praznik. Izjemne pravice je Murski Soboti dodelil cesar Ferdinand II.. V tem dokumentu se kraj imenuje Olchincz.

Murska Sobota leži na suhem prodnatem terenu na nadmorski višini 190 m. Njena središčna lega med avstrijsko in madžarsko mejo ji daje vlogo prometnega vozlišča. Iz mesta potekajo ceste žarkasto na vse strani Prekmurja in v sosednje države. Z Madžarsko je povezana tudi z železniško progo preko Hodoša. Ta proga je bila sicer leta 1968 ukinjena, a zgrajena na novo in odprta 16. maja 2001.

Mesto leži tudi med reko Ledavo in razbremenilnim kanalom Ledava-Mura, kar ji zagotavlja poplavno varnost. Je sedež najsevernejše mestne občine, ki je nastala leta 1995 in ima malo manj kot 20.000 prebivalcev. V občino sodijo še naselja: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica.

Viri: SURS, Wikipedia