Sela na Krasu je naselje v Občini Miren - Kostanjevica. Ima 149 prebivalcev (moški: 73, ženske: 76), površino 4,1 km2 in povprečno nadmorsko višino 230 m.
Staro izročilo pravi, da so tod nekoč pasli ovce in da je bilo prvotno naselje v Koritih. Šele pozneje, ko je tam paše zmanjkalo, naj bi se prebivalci s čredami vred preselili v Sela in Hudi Log, kar naj bi izhajalo iz oznake Gozdni log. Borov gozdič, ki se razpenja preko Strlokve, preko lahno se dvigajočega se pobočja od Vojščice do Sel, Korit in Hudega Loga, iz roda v rod čuvajo, da bi požar dragocenega drevja ne uničil. Prav v tem borovem gozdu se je v minuli vojni bila ena najbolj krvavih bitk med na hitro zbranimi partizani in nemškimi oklepniki.. »Tukaj smo Slovenci«, so z upornimi, a zgovornimi črkami izpisali na porušenih hišah ob koncu svetovne vojne leta 1945, da bi s tem tudi mednarodni razmejitveni komisiji jasno dopovedali, na katero stran meje želijo priti. Čeprav so tod vselej živeli Slovenci, so se morali kot zapostavljeni in izpostavljeni desetniki s težavo prebijati v času . Med prvo svetovno vojno je prav tukajšnje odročne trate in globeli potekala najbolj krvava fronta te vojne. Na ozkem pobočju kraške planote okrog Sel in sosednjega Doberdoba ter Fajtjega hriba so se med letoma 1915 in 1918 tolkli Italijani z avstrijsko vojsko, v kateri je bilo nič koliko slovenskih vojakov, ki so jih trgale italijanske granate, ne da bi prav vedeli, ali branijo svojo slovensko zemljo ali zgolj cesarsko ječo narodov. Vsekakor so avstrijske oblasti – podobno kot so skoraj 30 let pozneje postopali nacisti z »banditi« in Židi – nekega dne večino prebivalcev prisilno razselili in z živinskimi vagoni razvozili po notranjosti . Ko so se ob koncu prve svetovne vojne ljudje vrnili v razrušene domačije, je na Krasu oblast že prevzela . Na njihovo že tako sivo revščino je vrgel svojo dušečo črno senco še fašizem. Vendar ne Nemci, ne fašisti, ne poznejši italijanski izdajalci, ne umikajoči se četniki niso mogli zlomiti njihovega odpora in življenjske sile. Prebivalci Sel, Korit in Hudega Loga se niso bojevali samo na svoji zemlji ampak tudi v Italiji, Alžiriji, Visu in na sremski fronti.
Po drugi svetovni vojni je bilo potrebno domače kraje ponovno oživeti. Z vizijo načrtov o gladkih asfaltiranih cestah, vodovodu in telefonu so razprave o ponovnem praznovanju krajevnega praznika in povezovanju preko meje postavili na stvarne temelje. Prvič so svoj krajevni praznik, v spomin na tragični dan 31. maja 1944, ko so Nemci vas Sela na Krasu požgali in odgnali 9 talcev, zabeležili leta 1959. Za svobodo je padlo 36 ljudi iz Sel, Hudega loga in Korit.
Viri: SURS, Wikipedia