Gaj nad Mariborom je naselje v Mestni občini Maribor. Spada v krajevno skupnost Bresternica-Gaj, ki zavzema 1/3 vse površine Mestne občine. Naselje leži na vzhodnem koncu hribovja Kozjak. Sama vasica leži na nadmorski višini 583 m. V centru vasi je župnjiska cerkev sv. Križa, okrepčevalnica Hauptman, šolska zgradba, nekdanja upravna stavba (sprva bivališče cerkovnika, nato šolska zgradba) in župnišče. Na obodu vasi pa so pokopališče, igrišče, stanovanjske hiše, kmetije ter kmečki turizem. Sicer naselje Gaj nad Mariborom sestavljajta, ob sami vasici, še zaselka Šober in Zgornji Slemen. Naselje ima 216 prebivalcev (moški: 117, ženske: 99) ter površino 7,2 km2.
Vas se je na tem območju oblikovala predvsem zaradi sakralnih stavb, prva je bila na mestu današnje mogočne cerkve, po sicer nepreverjenih virih, postavljena že v 13. stoletju. Leta 1786 je bila na ozemlju naselja ustanovljena samostojna duhovnija, leta 1891 je bila povzdignjena v župnijo. Duhovnija je vse do leta 1859 spadala v škofijo Gradec-Seckau, tega leta pa je, po zaslugi škofa A. M. Slomška, prešla pod Lavantinsko-Mariborsko škofijo in zato je po prvi svetovni vojni naselje ostalo slovensko. V prelomnem letu 1859 je imela duhovnija sicer 864 prebivalcev, enega stalnega duhovnika in dva stalna učitelja. V Avstro-Ogrski monarhiji in tudi kasneje v Kraljevini Jugoslaviji je bilo naselje samostojno upravno središče (občina), ki je spadalo pod Mariborsko okrajno glavarstvo - levi breg in okrajno sodnijo Maribor-levi breg. V tem času je bilo v naselju tudi zelo živahno kulturno (v letu 1887 ustanovljeno bralno društvo) in gospodarsko (v letu 1899 Kozjaška posojilnica) življenje. Povezanost duhovnega in upravnega se je videla tudi v imenu, saj se je naselje in vas do konca druge svetovne vojne imenovala Sv. Križ nad Mariborom.
Po drugi svetovni vojni je sledilo vsesplošno nazadovanje kraja. Med vojno je bilo, s strani partizanov, popolnoma uničeno župnjišče, hudo poškodovana šolska zgradba in gostilna Hauptman. Po vojni so šolo in gostišče sicer obnovili, a kraj je bil v okviru upravne ureditve močno zapostavljen. Prva leta po vojni je sicer s šolo, pošto, trgovino in več gostilnami doživel vzpon, vendar se je že kmalu začelo izseljevanje ljudi in zapiranje ustanov. Leta 1955 so oblasti, po zakonu iz leta 1948, spremenili ime kraja iz sv. Križ nad Mariborom v Gaj nad Mariborom. Za vas in naselje je gotovo najbolj žalostna letnica 1989, ko je, v takrat že podružnični šoli, prenehal pouk. Danes kraj počasi spet raste v vseh pogledih, pred nekaj leti so obnovili tudi skoraj opuščeno Hauptmanovo gostilno, ki spet obratuje. Ob nekaj kmečkih turizmih in dveh planinskih domovih v naselju (dom Obrtnik na Tojzlovem vrhu (703 m nadmorske višine) in planinska koča na Žavcarjevem vrhu (na nadmorski višini 915 m) kraj in njegovi prebivalci iščejo nove priložnosti. Naselje je v Mestni občini Maribor s svojim mirom, neokrnjeno naravo in gostoljubnostjo svojevrstna posebnost in pravi biser.
Viri: SURS, Wikipedia