Krško je mesto in središče Občine Krško v vzhodnem delu Slovenije. Je edino mesto v Sloveniji, ki je cerkveno-upravno razdeljeno na dve škofiji: Škofijo Celje in Škofijo Novo mesto. Naselje ima 7097 prebivalcev (moški: 3592, ženske: 3505), površino 6,0 km2 in povprečno nadmorsko višino 163 m.
Poleg občine je tu tudi okrožno in okrajno sodišče, pošta, Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško, Srednje tehnična šola, dve fakulteti, galerije, Valvasorjeva knjižnica, več podružnic bank in zavarovalnic, več podjetij, dva večja hotela, številni gostinski lokali, policijska uprava, trgovinski centri, železniška in avtobusna postaja, odcep avtoceste Ljubljana-Obrežje, več cerkva in kapucinski samostan. V starem mestnem jedru ima sedež tudi Območna zbornica Posavja Gospodarske Zbornice Slovenije (GZS).
Lega in opis
Krško se širi v izteku savske soteske pred Krškim poljem na desnem in levem bregu reke Save med vzpetinami Rore, Johi in Trška gora (na desnem), Sremič, Kremen in Libna (na levem). Nekdanje prvotno mesto leži na desnem bregu, prepoznamo ga po povečini sklenjeni zidavi ob glavni ulici, ki poteka od nekdanjega kopališča na Savi do stadiona, s priključenim Žadovinkom in naseljem individualnih hiš na Griču pred Leskovcem. Sredi preteklega stoletja se je združil z Vidmom, ki leži na levem bregu z vinogradi v zaledju. Staro mesto se je zaradi lege med hribom in reko razvijalo počasi. Krško danes poznamo predvsem po naši edini jedrski elektrarni, ki deluje od leta 1981, znano pa je tudi po pridelavi vina in sadjarstvu.
Mesto ima za sabo pestro zgodovino, del je lahko vidimo že, če se sprehodimo po njegovih ulicah. V mestu najdemo kar nekaj zgodovinsko zanimivih zgradb. Nekatere še kažejo srednjeveški izvor, več je takih iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Najlepša med njimi je bila v času svojega nastanka gotovo v literaturi poimenovana Scagnettijeva hiša, delo italjanskega stavbenika Valentina Scagnettija. Zgradil jo je leta 1908, dokončal je le osrednji del in južno krilo.
Viri: SURS, Wikipedia