Plavje (v času fašizma italijansko preimenovane v Plavia di Montedoro) so naselje v Mestni občini Koper. Naselje ima 565 prebivalcev (moški: 285, ženske: 280), površino 3,0 km2 in povprečno nadmorsko višino 84 m.
Obmejna gručasta vas se nahaja na prisojnem pobočju severozahodnega vznožja Tinjana (374 m), nad dolino Škofijskega potoka in obsega tudi zaselke Badiha, Dogani, Korta, Urbanci in Puberli ter del nekdanjega zaselka Beloglav. V Italiji je ostal tudi njihov nekoč popolnoma slovenski zaselek Rabujez. V jedru vasi stoji cerkev sv. Lucije, ki je bila prenovljena, njen zvonik pa je bil zgrajen/dograjen leta 1885.
Plavje nekoč in danes
Ker so pobočja položna in je podnebje ugodno, se prebivalci vasi od nekdaj ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem s pridelavo zgodnjih vrtnin na njivah okoli vasi, vinogradništvom (refošk, malvazija) in oljkarstvom, nekateri pa tudi z obrtjo. V vasi je delovala tudi torkla, v kateri so stiskali oljčno olje. Z vpregami (konji in voli) so nekdaj odhajali v Vinjan ob Osapski reki, kjer so imeli rodovitne njive, na katerih so gojili predvsem radič tržaški solatnik, v sadovnjakih pa češnje in fige. Kmetje so imeli tudi veliko živine, zato je bilo v vasi precej mlekaric, ki so do druge svetovne vojne na osličkih tovorile mleko v Trst. Pred drugo svetovno vojno so ženske z oslički, po letu 1950 pa na avtobusih vozile na glavni tržaški grosistični trg pletene kvadratne košare (kofe) z radičem, blitvo (bledas), berivko (salatino), špinačo in drugo sezonsko zelenjavo, v okroglih pletenih košarah (plenerjih) pa češnje, fige in drugo sadje. Pred ukinitvijo STO in priključitvi Plavij k Jugoslaviji, so si podjetni vaščani že priskrbeli lastna vozila... Danes je veliko vaščanov zaposlenih v slovenskih obmorskih mestih. Zaradi bližine Kopra se danes ljudje v Plavje priseljujejo, vse več je novih hiš, ki pa večinoma ne kažejo povezanosti s tradicionalno istrsko stavbno dediščino.
Viri: SURS, Wikipedia