Kočevje (nemško Gottschee, kočevarsko Göttscheab ali G?tscheab) je mesto in središče istoimenske občine. Naselje ima 8240 prebivalcev (moški: 3985, ženske: 4255) ter površino 14,1 km2.
V Kočevju so delovali pisateljica Zofka Kveder, krajši čas duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar, pesnika Matej Bor in France Onič, skladatelj Viktor Parma, kipar Stane Jarm, slikarji Michael Ruppe, Rada Šuštar, Andrej Trobentar. V Kočevju je bil rojen slikar in likovni teoretik Milan Butina.
Geografija
Kočevje leži na kraškem Kočevskem polju, na nadmorski višini 460 n, na obeh straneh kraške reke ponikalnice, Rinže. Nad mestom se dviga strma Kočevska gora z nekaterimi vrhovi, ki so višji od 1000 m (Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Mestni vrh 1022 m in Suhi hrib 1004 m). Z Ljubljano in Hrvaško (mejni prehod Petrina) ga povezuje glavna cesta, prav tako je povezan z Novim mestom kot regionalnem središčem statistične Dolenjske regije.
Naselje je nastalo na polotoku med desnim bregom Rinže, ki so ga s prekopom spremenili v otok in obdali z visokim obzidjem. Otok je bil dostopen z lesenim mostom. Obzidje so v 18. Stoletju podrli in prekop zasuli, Kočevje se je nato razširilo tudi na levi breg Rinže. Ko je v Kočevje prišla leta 1893 železnica, se je naselje širilo v smeri kolodvora. Tu je nastalo rudarsko naselje ‘’Rudnik’’. Po drugi svetovni vojni so nastali še drugi predeli mesta: na Trati in Mestni log.
Turizem
Kočevje z bližnjo okolico lahko odkrivamo na več naravoslovnih učnih poteh in planinskih poteh. Občudujemo gozdove z gozdnimi rezervati (drevesni orjaki, kraške jame, razgledišča, živalski svet,...). Poti so označene z markacijami in simboli iz živalskega in rastlinskega sveta Kočevske: sova za učno pot Rožni studenec, medvedja šapa za Roško pešpot, narcisa za Borovško pot. Poti so opremljene z vodniki in predstavitvenimi tablami.
Med Željnami in Šalko vasjo vzhodno od Kočevja se nahajajo Željnske jame. Imajo tanek strop in številna naravna okna in si jih lahko ogledamo od znotraj in zunaj.
Kočevska planinska pot ima izhodišče pri koči Planinskega društva Kočevje pri Jelenovem studencu (850 m), se vzpne na Mestni vrh (1034 m), dalje na vrh Fridrihštajn (978 m) z razvalinami gradu Friderika Celjskega in se nadaljuje proti jugu vse do Krempe in pragozda Krokar in konča v kraju Gorenja Žaga ob Kolpi. Najvišja točka na poti je Goteniški Snežnik (1289 m).
Viri: SURS, Wikipedia