Kred je naselje v Občini Kobarid. Ima 132 prebivalcev (moški: 61, ženske: 71), površino 2,3 km2 in povprečno nadmorsko višino 253 m.
Kred je bil z okolico naseljen že v prazgodovini, kar izpričujejo najdbe iz Pelerinčeve jame, v Laščah in na Deru in okrog cerkve sv. Volarja. Posestniki vasi so bili v srednjem veku koroški fevdalci, škofija iz Bamberga na Nemškem (l. 1290 in 1312), Goriški grofje in samostan v Rožacu, ki je po prepisu vira iz 16. stoletja prejel leta 1086 posest v vasi od Henrika, brata oglejskega patriarha. Rožaški samostan je l. 1323 prejel od viteza Henrika iz Gorice tudi dvajset kmetij, dvor in ribiče v Kredu. Dvor se je takrat imenovalo središče manjših gospodarskih enot, h kateremu je spadalo določeno število kmetij. V 13. in 14. stoletju je imel v vasi fevdno posest tudi oglejski patriah. Po urbarju iz l. 1624 je bilo v vasi 11 kmetij in en kajžar podložnih samostanu v Rožacu, cerkvi sv. Nikolaja in družini Zucco iz Kobarida. V urbar tolminskega gospostva so bili dolžni dajatev za sečnjo in pašo na Miji, v bližini beneške meje (2 renska goldinarja in 9 krajcarjev). Duhovno oblast in pravico do desetine je imel čedajski kapitel (vsaka kmetija po tri tržne mere pšenice, ječmena in ovsa letno in 2 solda za lan).
Leta 1420 je ozemlje Oglejskega patriarhata pripadlo Beneški republiki, po smrti zadnjega goriškega grofa l. 1500 in habsburško-beneških vojnah pa Habsburžanom. Vojna, potres leta 1511, meja, ki je prekinila trgovino in tudi onemogočila stike s prebivalci beneških vasi ter onemogočila tradicionalna romanja na Staro goro, in višje dajatve (primščina ob spremembi lastništva, ki je znašala desetino vrednosti kmetije, pod Benečani pa le koštruna in nekaj soldov) so povzročili, da so kmetje začeli odpovedovati pokorščino svojemu gospodu in zahtevali od njega, da se drži stare pravde.
Med prvo svetovno vojno je bil Kred pod italijansko zasedbo že od prvega dne izbruha sovražnosti, 24. 5. 1915, do preboja fronte 25. 10. 1917. Župnik se je moral izseliti iz župnišča, kjer se je nastanil generalštab IV. korpusa pod poveljstvom gen. Cavaciocchija. Korpus je operiral na delu soške fronte, od Rombona čez Polovnik in Krn do Mrzlega vrha. V vasi in okolici je bila nastanjena 34. italijanska divizija. Dan pred prebojem fronte, 24. 10. 1917, je Kred obiskal vrhovni komandant italijanske vojske kralj Viktor Emanuel III (Vittorio Emanuele III). Kar je videl in zvedel, je bil le lepši del poraznega položaja in razočaran se je obrnil in se odpeljal proti Čedadu. Naslednji dan so enote 12. nemške divizije že korakale mimo Kobarida proti dolini reke Nadiže.
Viri: SURS, Wikipedia