Kanal je naselje v Občini Kanal. Ima 1158 prebivalcev (moški: 569, ženske: 589) ter površino 2,6 km2.
Naselje Kanal se je razvilo na levem bregu reke Soče in se pozneje razširilo še na desni breg. Za nastanek in razvoj kraja je bila odločilna lega na kraju, ki je najprimernejši za premostitev reke. Leži na nadmorski višini 104 m. Na obeh straneh reke se bregovi terasasto dvigajo na vzhodu v pobočje Banjške planote, na zahodu Kanalskega Kolovrata. Zaradi milega sredozemskega podnebja, ki prekriva Soško dolino, tukaj uspevajo ciprese in drugo zimzeleno rastlinje. Središče naselja in ob enem najstarejši del, leži na terasi in je gosto pozidano z ozkimi ulicami, na višji terasi Na Korpi so zrastle nove hiše, na desnem bregu je železniška postaja, pod njo pa t. i. Bajer, kjer je bila nekoč zajezitev z mlinom in žago. S hribov priteče nekaj hudournikov (Robidnik, Škrtanec, Domišnik), ki pa so poleti brez vode. Obdelovalnih površin je malo.
Pri Kanalu je zaradi erozijske moči Soča izdolbla precej široka korita. Korita Soče v Kanalu so dolga 400 m, na najožjem delu so široka 20, na najširšem pa 60 m, njihova povprečna globina je 10 metrov. To so najširša in najjužnejša korita Soče.
Zanimivosti
Osrčje naselja je bilo v srednjem veku vklenjeno v obzidje. Delno so ohranjeni štirje stolpi (bastijoni) nekdanjega obzidja: en (na Kontradi) je preurejen v Galerijo Rika Debenjaka, drugega zasledimo v vogalnem stolpu gostišča Križnič (nekdanjega hotela), tretji je skrit med hišami v središču naselja, četrti pa je porušen. Stari del mesta stoji na ozki terasi levega brega Soče in ima okrog osrednjega trga Na placu in ob Gasi ozke ulice v sklenjeni zidavi.
Most in trg obvladuje cerkev Marijinega Vnebovzetja z ohranjenim gotskim prezbiterijem (1430). Na trgu stoji Neptunov vodnjak iz 1815; oblikovan po goriški tradiciji in je najkvalitetnejši trški vodnjak v Sloveniji. Nasproti, pod cedro je postavljen doprsni kip rojaka iz Bodreža, alpinista, vzgojitelja, kulturnega delavca, skladatelja in duhovnika Valentina Staniča; na Kontradi je doprsni kip Rika Debenjaka, na zgornji strani trga, ob občini in banki, pa doprsje skladatelja Marija Kogoja (po njem se imenuje prireditev Kogojevi dnevi, festival sodobne glasbe, ki poteka vsako leto v septembru in oktobru).
Slikovita lega in prikupen videz sta danes pomembna turistična privlačnost Kanala. Kljub izredni prometni legi je status trga največ, kar je Kanal dosegel. Kljub temu pa je sredi 19. stoletja Kanal postal kulturno žarišče celotne pokrajine, kar daje še danes razpoznaven utrip celemu naselju.
Viri: SURS, Wikipedia