Novokračine so naselje v Občini Ilirska Bistrica. Naselje ima 186 prebivalcev (moški: 89, ženske: 97), površino 4,6 km2 in povprečno nadmorsko višino 489 m.
Novokračine so od mesta Ilirska Bistrica oddaljene 15 km. Ležijo na skrajnem jugu Slovenije, ob mejnem prehodu Jelšane. Najbližja povezava je prek flišnega hribovja Šušnjak (634 m) do Jelšan, ki jo imenujejo rimska cesta, čeprav ni videti znakov za to. Prek roba slepe doline pa je naravna povezava na Hrvaško proti Rupi. Znano je edino to, da so te ceste še iz časa Italijanov, ki so med vojnami vladali na našem ozemlju.
So tudi deloma obustno, deloma gručasto naselje, ki leži v skrajnem jugovzhodnem delu Brkinov. Imajo zavetno lego pod Goljakom (577 m), Kaličem (666 m) in Kičebrom (582 m). Naslonjene so na flišne griče (na spodnjih delih gričev je peščenjakova plast, zgoraj pa laporna). Domačini imenujejo laporno kamnino črni kamen ali brdna zemlja. Zahodni del vasi pa je na apnencih, ki ga domačini imenujejo griški ali beli kamen, oz. griška zemlja. Travniki in njive so na mokrotnih tleh v dnu doline, pobočja pa prekrivajo obsežni listnati gozdovi. Ena od značilnosti Novokračin je tudi, da je vas stisnjena, zbita pod pobočje. Lahko rečemo, da je tako zaradi varčevanja s plodno zemljo. Pobočja jih ščitijo pred burjo. Hiše so obrnjene v prisojno smer, oziroma na polje. Glavna polja so na jugu, pod vasjo. To so Dolge njive, Podjavorje, Široke njive, Podklančič in Ropača v skrajnem južnem kotu slepe doline. Tu vaščani sadijo predvsem krompir, koruzo in žito. Med njivami in travniki je mnogo sadnih dreves, zlasti jablan. Kmetje pa so ustvarili tudi terase za lažji način obdelovanja površine.Na nastanek teras je v veliki meri vplivalo podnebje. Pogosta deževja so povzročila erozijo tal (izpiranje). Močni nalivi so po pobočjih odnašali rodovitno plast zemlje. Proti temu so se naši kmetje branili s terasastim načinom obdelovanj zemlje. Po obliki se terase med seboj razlikujejo, odvisno od nagiba pobočja in od vrste kultur. Pri nas so najpogostejše sadjarsko – vinogradniške in vrtnarske. Vinogradniške so popolnoma opuščene že od konca 19. stol., ko je vinsko trto napadla bolezen. Na prisotnost vinske trte spominjajo le še imena (Brajdice). S kamni so utrjevali terase, zidove, ki so preprečevali drsenje zemlje.
Viri: SURS, Wikipedia