Polica je naselje v občini Grosuplje. Leži 463 m nad morjem na gričevnati pokrajini ob severnem kraku avtoceste A2 (Ljubljana - Novo mesto). Avtocesta deli vas na dva dela: nad starim jedrom vasi je Hrib, kjer stoji cerkev sv. Jakoba, v zadnjih desetletjih pa je nastal na drugi strani avtoceste novejši del vasi. Okolica Police je gričevnata, doline in bregovi so pokriti z gozdovi, na položnih gričih se sončijo vasice. Najbližje prometnim povezavam ležijo Mala Stara vas (370 m nadmorske višine) in Velika Stara vas (380 m) ter Polica (463 m), bolj skrite so vasi Troščine (430 m), Kožljevec (440 m) in Blečji vrh (546 m). V posvetnem smislu spadajo vse te vasice v občino Grosuplje, v cerkvenem pa pod župnijo Polica. Naselje ima 815 prebivalcev (moški: 425, ženske: 390) ter površino 3,9 km2.
Polica je v listinah prvič omenjena leta 1301 v zvezi s stiškim samostanom in popolnoma jasno leta 1372 z omembo »ad s. Jacobum in Pollitz«.
Bližnja in daljna okolica Polica je bila poseljena v rimskih, del celo v predrimskih časih. Poselitev ožjega poliškega prostora iz rimskih časov je evidentirana vsaj na treh krajih, ni pa še raziskana. Rimske izkopanine se pojavljajo skoraj v vsaki vasi. V Šmarju so našli v bližini cerkve, pa tudi drugod vrsto grobov, Rimljani so bili navzoči v Grosuplju, Višnji Gori, v Stični, v Šentvidu. Življenje v tem času pa se je razvilo tudi izven dolinskega sveta: na Pristavi, na Ilovi gori, na Blečjem vrhu, na Polici, v Žalni, nadalje v Zgornjih Duplicah in v Veliki Stari vasi.
V neposredni bližini Police so na griču ob deželni cesti Polica - Stara vas dobro vidni ostanki predrimske utrdbe. Bližnji zaselek se še danes imenuje Gradišče in je oddaljen manj kot 500 m od župnijske cerkve. Utrdbo so pozneje uporabljali Rimljani, saj je tekla v dolini pod gričem pomembna cestna poveza, ki je vodila iz Ogleja (Aquileia) preko Ljubljane (Emona) in Višnje gore naprej do Siska (Siscia). Z utrdbe na griču pa je bilo mogoče zelo dobro varovanje ter cestne povezave. Za časa turških vpadov so okoličani utrdbo preuredili v tabor, čigar ostanki so ohranjeni. Po koncu turških vpadov so Poličani uporabili kamenje tega utrjenega tabora za gradnjo nove cerkve v svoji vasi.
Viri: SURS, Wikipedia