Kaj? čistilni servis, hitra hrana, zabava ...
Kje? Nova Gorica, Ljubljana ...

Dragomelj, Osrednjeslovenska

KJE PRESPATI?

Hoteli

Hoteli

Apartmaji in prenočišča

Apartmaji in prenočišča

Kampi

Kampi

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Domovi

Domovi

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

KAJ POČETI?

Kopališča in zdravilišča

Kopališča in zdravilišča

Muzeji in galerije

Muzeji in galerije

Razstave, sejmi, kongresi

Razstave, sejmi, kongresi

Kultura in umetnost

Kultura in umetnost

Kino, gledališče in opera

Kino, gledališče in opera

Čebelarstvo in medičarstvo

Čebelarstvo in medičarstvo

Kozmetična dejavnost

Kozmetična dejavnost

Manikura in pedikura

Manikura in pedikura

Nega telesa

Nega telesa

Kovaštvo

Kovaštvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Krznarstvo in usnjarstvo

Mehanika in finomehanika

Mehanika in finomehanika

Urarstvo

Urarstvo

Antikvariati in starinarnice

Antikvariati in starinarnice

Darila, spominki in domača obrt

Darila, spominki in domača obrt

Fitnes in skupinske vadbe

Fitnes in skupinske vadbe

Knjižnice in čitalnice

Knjižnice in čitalnice

Smučarski centri

Smučarski centri

KJE SE OKREPČATI?

Gostilne in restavracije

Gostilne in restavracije

Picerije in špageterije

Picerije in špageterije

Hitra prehrana

Hitra prehrana

Pekarstvo in slaščičarstvo

Pekarstvo in slaščičarstvo

Bar

Bar

Catering

Catering

Dostava hrane

Dostava hrane

Pijače

Pijače

Turistične kmetije

Turistične kmetije

Vinogradništvo in vinoteke

Vinogradništvo in vinoteke

Podrobnosti

Kratek opis

Dragomelj je naselje v Občini Domžale, ki leži na obrobju Ljubljanske kotline na meji z gorenjsko regijo. Območje Dragomlja leži med posestvom Pšata na zahodu, Šentpavlom na vzhodu in Domžalami na severu. Na jugozahodu Dragomelj omejuje Podgorica pri Črnučah, na jugovzhodu vas Pšata, del Male Loke ter Mavenče. Naselje ima 884 prebivalcev (moški: 441, ženske: 443), površino 3,2 km2 in povprečno nadmorsko višino 285 m.

Območje Dragomlja obsega nižinski svet, skozenj tečeta dva potoka: Gobovšek in potok Pšata. Tla so zgrajena iz dokaj rodovitne prsti in zato primerna za poljedelstvo.

Zgodovina

Novejše arheološke najdbe pričajo o naselitvi na območju Dragomlja že v prazgodovini, v mlajši kameni dobi, starejše bronasti in rimski dobi kot tudi zgodnji srednejveški naselitvi. Med najpomembnejši najdbi sodita dva kovinska zaklada - depoja sestavljena iz bakrenih in bronastih polizdelkov ter ostanki dveh odkritih slovanskih hiš, ki sodita med najbolj redke najdbe-

Med široko paleto najdb se nahaja tudi bronasta sekira, našli pa so tudi odlitke, posodo za odlitke, amfore, strešnike ter tudi nekaj okostja, kar si arheologi razlagajo s tem, da naj bi bilo tu staroslovansko pokopališče domnevno že v 10. stoletju. Pri izkopu zemlje za gradnjo hiš so naleteli tudi na tlak, kar priča o rimski naselbini.

Pisni viri, ki govorijo o obstoju Dragomlja in sosednjega Šentpavla, segajo v leto 1312, ko se prvič omenja dvor v Dragomlju, za Šentpavel pa v leto 1374, ko se omenja skupaj z dvorom v Dragomlju.

Viri: SURS, Wikipedia