Vipavski Križ je nekdanje slovensko mesto in sedež Krajevne skupnosti Vipavski križ. Vas sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Leži na podolgovatem hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline. Naselje ima 172 prebivalcev (moški: 97, ženske: 75), površino 0,5 km2 in povprečno nadmorsko višino 177 m.
Do leta 1955 se je naselje imenovalo Sveti Križ; domačini ga še vedno pogosto uporabljajo. V Vipavski Križ je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Križa del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.
Zgodovina
Hrib, na katerem leži vas, je bil naseljen že v predrimskih časih. V času rimskega cesarstva je v bližini tekla pomemba cesta med Oglejem (rimska Aquileia čez Hrušico, rimsko Ad Pirum do Ljubljane, rimsko Emona. Prvi pisne listine o kraju pa segajo v 13. stoletje - vojvoda Bernard Koroški je 29.11.1252 naselje Villa Crucis podaril opatiji v Rožacu blizu Čedada. Konec 15. stoletja, po uspešnem turškem zavzetju Gorice, je takratni goriški škof dal zgraditi štiristolpni grad in leta 1483 so ga Goriški grofje obdali z obzidjem zaradi nevarnosti turških vpadov. Leta 1507 je Vipavski Križ dobil tržne pravice, leta 1532 pa ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. Leta 1636 so zgradili kapucinski samostan, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.
Večina zgradb v Vipavskem Križu je spomeniško zaščitena, naselje samo pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem. Hiše so zaradi omejitve obzidja stisnjene v zavetje gradu in samega obzidja, na katerega so se začele naslanjati po letu 1636. Najstarejši del naselja ima ozke ulice z eno in dvonadstropnimi (zaradi dozidav spričo pomanjkanja prostora) hišami, ki so bile kasneje zaradi požarov prezidane, zato je v njih ohranjenih le malo prvotnih gotskih elementov.
Viri: SURS, Wikipedia