Znamenita božja pot Tri fare se nahaja v ravninskem severovzhodnem delu naselja Rosalnice pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkev je posvečena Žalostni Materi božji, srednja nosi patrocinij Glej človeka (Ecce homo), južna pa Lurške Matere božje.
ZGODOVINSKI ORIS.
Zgodovina cerkva in stavbni razvoj kompleksa zaradi pomanjkanja arhivskih listin še nista v celoti pojasnjena. Na podlagi Valvasorjeve omembe in drugih zgodovinskih okoliščin so nekateri pisci mnenja, da je cerkve gradil viteški red templarjev že v drugi polovici 12. stoletja. Zanesljivo je v današnjih Rosalnicah, ki se kot naselje (Rosendorf) v arhivskih virih prvič pojavijo leta 1490, cerkev stala vsaj že leta 1228, ko je cerkveno upravo v Beli krajini, takrat imenovani Metlika, z listino na novo izoblikoval oglejski patriarh Bartold Andeški s posredovanjem grofice Zofije Višnjegorske, ki je posedovala patronatske pravice. Verjetno je bil pri rosalniški cerkvi sedež ene najstarejših župnij v Beli krajini, saj se v listini med pričami omenja tedanji župnik Henrik (de sancta Maria).Vendar je patriarh Bertold z ustanovitvijo župnije sv. Petra v Črnomlju vse tedanje cerkve v Beli krajini, v Rosalnicah, Semiču, Vinici in Podzemlju, postavil v njej podrejen položaj.
Kdaj so naštete (sprva lastniške) cerkve nastale, je več razlag. Po eni strani so lahko nastale šele v začetku 13. stoletja, ko so Višnjegorci oziroma Andeški osvojili Belo krajino, zato so posedovali tudi patronatske pravice, po drugi pa bi lahko obstajale še pred ali po ustanovitvi zagrebške škofije (okoli leta 1093), ki si je lastila jurisdikcijo nad tem ozemljem. V vsakem primeru se v Rosalnicah oziroma v Logu (apud Augiam, Nawa…), kot se je takrat imenoval, od 16. stoletja omenja le ena cerkev: prvič leta 1275. Leta 1268 je župnijo Črnomelj z vsemi podružnicami pridobil Nemški viteški red v Ljubljani. Čeprav se župnija v Rosalnicah (Logu) navaja v seznamu papeških desetin oglejskega patriarha iz leta 1296, je imel črnomaljski župnik in komtur od sredine 14. stoletja nadrejen status. Sedež župnije je bil pri (danes severni) Marijini cerkvi v Rosalnicah, kasneje, verjetno v šestem ali sedmem desetletju 15. stoletja, pa se je zaradi nenehnih turških napadov, zlasti leta 1469, preselil k cerkvi sv. Nikolaja v mestu Metlika, od 15. stoletja imenovanem Novi trg. Znotraj mestnega obzidja so križevniki na začetku 14. stoletja zgradili tudi nov sedež reda, komendo. Prej so bili nastanjeni v stavbah (samostanu) v neposredni bližini Marijine cerkve, katerih temelji so prišli na dan ob nedavnih arheoloških raziskavah.
V prvi polovici 15. stoletja so se v Rosalnice zatekli tudi frančiškani, begunci iz Bosne, dokler se leta 1469 niso dokončno naselili v Novem mestu. Kljub nemirnemu 15. stoletju cerkev v Rosalnicah ni stagnirala, saj se je v drugi polovici 15. stoletja ali v prvi polovici 16. stoletja razvila v pomembno romarsko središče, ko so kot zadnjo zgradili srednjo cerkev. Od takrat izvira tudi ime Tri fare, ki jih prvi omenja šele Valvasor. Romarski shodi so največji razmah doživeli v 18. in 19. stoletju, ko so k Trem faram romali Žumberčani, Hrvatje, Slovenci, celo pravoslavni, kar gotovo središču daje širši verski in kulturni karakter.
CERKEV LURŠKE MATERE BOŽJE.
Z Valvasorjevo navedbo leta 1689 je cerkev prvič povsem zanesljivo omenjena. Starejši pričevanji o obstoju južne cerkve predstavljata novoodkrit grafit z letnico 1565 na ometu za oltarjem in ostanek danes snete freske križanja iz začetka 16. stoletja. Srednjeveški viri se verjetno nanašajo na severno cerkev, kar pa še ne pomeni, da cerkev, ki so jo na začetku 20. stoletja posvetili Lurški Materi božji, ni stala pred letom 1400. Ni mogoče, da sta v Rosalnicah že zelo zgodaj stali dve cerkvi. Zaradi nepravilnosti v strukturi zidovja prezbiterija in izpeljava obočnih reber je gotovo, da prezbiterij ni enotnega nastanka. Verjetno je bil v 15. stoletju prizidan k starejši ladji, katere starost za zdaj še ni ugotovljiva. Na začetku 16. stoletja so prezbiterij nekoliko povečali in obdali z današnjimi oporniki.Cerkev je doživela obsežno predelavo v 18. stoletju, ko je nastala poleg novih pravokotnih oken, danes zazidanih, obsežna arhitekturna poslikava zunanjščine. V 19. stoletju so ladijsko prostornino predelali v triladijsko, katere členitev je narekovala tudi nove okenske odprtine.
Stavbo sestavljata gotski enopolni prezbiterij s štirimi stopnjevanimi oporniki, obdanimi s talnim zidcem, in preprosta pravokotna ladja. Od gotskih stavbnih členov izstopajo poleg opornikov predvsem obok, katerega rebra klinastega profila slonijo na geometričnih konzolah in oblikujejo križno obočno shemo, ter profilirana in bogato okrašena zakramentalna hišica, vzidana v severni steni. Zakramentalna hišica je bila polihromirana, vendar so žal v eni od obnov njeno polihromacijo in profilacijo močno poškodovali. Na južni zunanjščini prezbiterija so se ohranili ostanki poznogotske freske Križanja, ki pa so bili zaradi ogroženosti sneti. Večfiguralno kompozicijo sta na vsaki strani na opornikih spremljala še dva prizora. Prizor na levi je povsem uničen, na desni pa sta ohranjena figura klečečega donatorja v molitveni drži in ostanek neke večje svetniške figure, mogoče sv. Krištof, donatorjevega patrona. Na ladji je opaziti baročno arhitekturno poslikavo, ki obsega poleg vogalnikov še obrobe zazidanih pravokotnih oken. Tudi prvotna okna prezbiterija so danes zazidana, medtem ko ladjo osvetljujejo polkrožna okna iz19. stoletja. Ladijsko prostornino členijo trije pari stebrov, ki skupaj s stenskimi polstebri nosijo, dva para tričetrtinskih stebrov pa oblikujeta slavolok. Od opreme je omembe vreden le psevdogotski oltar iz začetka 20. stoletja, delo metliškega podobarja Jerneja Jereba, ki so spremenili patrocinij. V osrednji niši vidimo Lurško Mater božjo, levo in desno pa stojita sv Ana in sv. Jernej. Upodobitev slednjega je zanimiva zaradi tega, ker je največji romarski shod v Rosalnicah ravno na Jernejevo nedeljo.
Viri: www.slovenia.info