Narodna in univerzitetna knjižnica je izjemna Plečnikova arhitektura, ki oblikuje blok Vegove, Gosposke in Turjaške ulice. Knjižnico so gradili v letih 1936–1941 po načrtih Jožeta Plečnika, ki jih je narisal v letih 1930–1931. Prostor zanjo so izbrali ob robu srednjeveškega mestnega jedra, na mestu nekdanjega Knežjega dvorca. Štiri- in večnadstropno kvadrasto poslopje je Plečnik ovil v simbolna pročelja, okrašena z rdečo opeko in podpeškim apnencem. Trdo opno mehčata stekleni steni velike čitalnice, ki ju poudarjata stebra z nenavadnima volutastima kapiteloma sredi oken. Stranski vhod krasi Dolinarjev kip Mojzesa s portretnimi potezami slikarja Jakopiča. Na terasi s klopmi med Vegovo in knjižnico se vrstijo kipi slavistov, na koncu terase pa je spomenik, posvečen pesniku Simonu Gregorčiču (kipar Zdenko Kalin). Posebej pretanjeno sta načrtovana portal in tloris štirih obodnih traktov s slavnostnim stopniščem v jedru.
Temno kamnito stopnišče s stebriščem se dviga v peristilni podest in v presvetljeno, toplo in z lesom obloženo čitalnico. Vsi poudarjeni materiali so domači. Izstopajo zglajeni stebri iz črnega ali sivega podpeškega kamna. Razstavna dvorana nad glavnim vhodom je bogato opremljena, pred njo pa je s kamnito zaveso okrašen vhod, oblikovan po Semperjevih principih oblečenih konstrukcij. Nad stopniščem je dolgo stala Kraljeva soha Primoža Trubarja. Knjižnica je bila l. 1944, ko je nanjo padlo nemško poštno letalo, poškodovana. Ubilo je obiskovalca in zgorelo je 60.000 knjig. Do l. 1948 so stavbo popravili. Po l. 1995 so temeljito predelali notranjost s kletnimi prostori in celoto statično utrdili. Knjižnica je odprta za redne obiskovalce. Za turistični ogled je najava nujna.
Viri: www.slovenia.info