Osrednji slovenski zgodovinski muzej hrani številne predmete z območja Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Med njimi gotovo izstopa 55.000 let stara neandertalčeva piščal iz Divjih Bab. Muzej domuje v novorenesančni palači v središču Ljubljane, zgrajeni med letoma 1883 in 1885 po načrtih stavbenika Viljema Trea. Zgodovina muzeja sega že v leto 1821, ko je bil ustanovljen kot Deželni muzej za Kranjsko.
Stalne razstave:
Zakladi Narodnega muzeja Slovenije
Na razstavi je predstavljen izbor predmetov od kamene dobe do srednjega in novega veka, ki sodijo med najpomembnejše ali najdragocenejše iz arheoloških zbirk muzeja. Razstava v dveh dvoranah obsega 23 razstavnih sklopov vitrin. Na ogled je 450 predmetov in dve zakladni najdbi novcev. Poseben poudarek na razstavi je namenjen reki Ljubljanici kot arheološkem najdišču, ki je izjemno glede na količino, vrsto in ohranjenost najdb (vseh skupaj jih je v zbirki Narodnega muzeja kar okrog 5500).
Slovenski jezik – identiteta in simbol (Kratka zgodovina Slovencev)
Razstava predstavlja celoten potek zgodovine Slovencev od naselitve Slovanov do danes in kot rdečo nit izpostavlja slovenski jezik, ki je obstal ne glede na številne državne in politične ureditve, ki so zaznamovale slovenski prostor, ki je do pomladi narodov leta 1848 obsegal predvsem pokrajine Štajersko, Koroško in Kranjsko. Duha časa, od začetka “nastajanja” Slovencev do današnjih dni, prikazujejo štiri projekcije, ob katerih se vrstijo vitrine z muzejskimi predmeti.
Rimski lapidarij
Lapidarij obsega zbirko več kot 200 kamnitih spomenikov z rimskimi latinskimi napisi, večinoma s področja nekdanje Emone in Ižanskega kota, pa tudi s Trojan, Zasavja ter z Dolenjske. Spomeniki so razstavljeni v pritličju stavbe in v steklenem paviljonu na vrtu muzeja in obsegajo obdobje rimskega imperija od 1. do 4. stoletja našega štetja.
Staroegipčanska mumija
Narodni muzej Slovenije med ostalim hrani tudi edino človeško egipčansko mumijo v Sloveniji. Napis na antropomorfni krsti razkrije, da je bilo pokojniku ime Isahta in da je bil svečenik Amonovega templja v Karnaku. Izvira iz grobišč v zahodnih Tebah iz poznega obdobja (25. - 26. dinastija; 7.-6. st. pred našim štetjem).
Viri: www.slovenia.info