Trdnjava Kluže stoji na vrhu ozkega kanjona med pobočjema Rombona in Izgore, ki ga, severno od Bovca, oblikuje reka Koritnica.
Postavljena je bila kot kontrolna postojanka ob prehodu čez reko.
Čas nastanka najstarejše utrdbe na tem mestu ni znan, lesena stavba je tu stala že v drugi polovici 15. stoletja, da bi Furlansko ravnino in Beneško republiko obranila pred Turki.
L. 1509 so Avstrijci sezidali nove zidove.
Trdnjavo Kluže so verjetno obnovili in razširili po potresu l. 1511.
Prezidave v drugi polovici 17. stoletja so jo spremenile v prijaznejše bivališče.
Srednjeveško trdnjavo je l. 1797 zažgala in zrušila francoska vojska.
Novo, sedanjo trdnjavo so na istem prehodu čez reko sezidali v letih 1881–1882.
Nad Klužami so sezidali še gornjo trdnjavo, Fort Hermann.
Z deli so končali l. 1906.
Ohranjeni so le ostanki zidov gornje trdnjave, ki so jo topovske granate porušile l. 1915.
V spodnjem delu mulatjere, ki pelje k zgornji trdnjavi, so izkopali predor, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno topovsko gnezdo s tremi linami.
Spodnja trdnjava je stala bolj v zavetju in je vojno vihro prestala.
Uporabljali so jo za namestitev posadke neposredno za frontno črto.
Jedro trdnjave ima tlorisno obliko zaobljenega kvadrata.
Dve stranici zapirata enonadstropni kamniti trdnjavski stavbi s podzemskimi bivalnimi in pomožnimi prostori.
Stranica ob cesti zapira nižji trakt, četrta stranica je oblikovana kot trdnjavski zid.
Trdnjava ima na zunanjih stenah lijakaste strelne line.
V notranjih stenah, obrnjenih proti dvorišču, so odprtine večje.
Po drugi svetovni vojni je trdnjava Kluže strateški pomen izgubila, zato je propadala.
Od l. 1987 trdnjavo kontinuirano obnavljajo.
V notranjosti so manjša turistična pisarna, predstavitev zgodovine trdnjave in njene okolice, lokalna slikarska galerija in poročna dvorana.
V trdnjavi Kluže redno uprizarjajo igre vojakov v uniformah in z opremo iz obdobja prve svetovne vojne.
Viri: www.slovenia.info