V zgodovinskih virih se Šteberk prvič omenja leta 1274 kot Stegberch. Nastal je ob križišču prometnih poti, nedaleč od prometno in strateško pomembnega prehoda na visoki Kras nastali grad je sprva pripadal oglejskemu patriarhu, ki je imel obsežno posest v pokrajini okoli Vipave, Postojne, Cerknice in Loža.
Grad je prvotno pripadal oglejskemu patriarhu, tukaj pa so prebivali njegovi ministeriali vitezi Šteberški, ki pa so se v 13. stoletju izvili izpod patriarhovega gospostva in prestopili h grofom Goriškim, največjim oglejskim sovražnikom.
Valvasor poroča. Da so v drugi polovici 15. soletja grad pridobili gospodje Ellach in ga obdržali do leta 1524, zatem pa je grad doživel menjave mnogih dedičev in novih lastnikov.
V Valvasorjevi upodobitvi gradu iz leta 1678 se kaže grad v razvaljeni podobi, kar kaže da so gred resnično opustili kmalu po letu 1635. Razvaline so kasneje s pridom uporabljali kot gradbeni material, vendar so se do danes ohranili znatni ostanki tega gradu.
Ravno nekoliko odmaknjena lega je razvaline tega nekoč mogočnega gradu ohranila vse do danes. Grajsko jedro je sestavljal stanovanjski trakt z nekaj višjim stolpom s cinami v vrhnji etaži. Na Clobucciarichevi skici iz okoli leta 1603 je poleg jedra viden še del obzidja z dvema okroglima stolpičema, na Valvasorjevi upodobitvi pa je že razvalina.
Današnji ostanki pričajo, da so bili zidovi zgrajeni v lepi romanski zidavi iz velikih klesancev, položenih v pravilne plasti. Veliki odprtini na severni in južni strani kažeta, da je bil tu urejen vhod v grad, najbolje pa se je ohranil zid na vzhodni strani, kjer še vedno sega v višino več metrov. Iz razvalin gradu je mogoče še danes razbrati temeljne poteze stavbnega razvoja, kar Šteberk uvršča med najpomembnejše gradove na Notranjskem. Grad so gradili v 4. fazah z začetkom v 12. stoletju in koncem v prvi polovici 16. stoletja, ko so grad utrdili proti turškim upadom.
Viri: RRA Notranjko Kraška regija