Na močvirni barjanski ravnici ob zahodnem robu Črne vasi stoji nekdanja podružnica, sedaj župnijska cerkev sv. Mihaela. Stavbo z dvokapno streho označuje kot sakralno nenavaden zvonik, ki spominja na kraško preslico. Cerkev s stopniščem s tlorisno obliko črke T je za svojega nečaka Karla Matkoviča l. 1937 zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Postavili so jo l. 1939. Zunanjost stenastega zvonika je zidana iz kamna in opeke, deli pročelij so obloženi s kamnom in lesom. Pred zvonikom in cerkvijo je široko betonsko stopnišče, ki pelje skozi slavoločno odprtino do svetišča v nadstropju. V pritličju pod cerkvijo so stanovanjski prostori duhovnika.
Cerkveni prostor je urejen kot prečno na vhod postavljen kvader z lesenimi stenami in klopmi v treh razdelkih. Enoten prostor podpirajo štirje čokati betonski stebri, ki nosijo ostrešje. Tramove podpirajo dodatni dekorativni leseni slopiči. Oprema v notranjosti je nastajala postopoma, oltar l. 1940, ozek lesen pevski kor ob strani in spovednice v petdesetih letih. Posamezni detajli, npr. svetilke, gong, oltarni dodatki, so oblikovani iz različnih predmetov (kravji rog, kavni mlinček) in materialov izjemno domiselno, in bi jih lahko imeli za vzorce kasnejših ready-madov.
Cerkev je ena najbolj domiselnih Plečnikovih arhitektur. Preplet zasnove spominja na severnjaške lesene stavbe in vplive Daljnega vzhoda ter na izhodiščni tlorisni koncept univerzitetne knjižnice, kjer se obiskovalec po stebrišču dviga k luči znanja, pri sv. Mihaelu pa k božji luči. Celota učinkuje zelo uravnoteženo in domače. Cerkev je redno oskrbovana.
Viri: www.slovenia.info