Sredi razglednega dobravskega polja stoji cerkvica Povišanja sv. Križa. Nekdaj so ljudje prihajali predvsem k sv. Roku, ki stoji v enem od stranskih oltarjev. Sv. Rok namreč velja za zaščitnika proti kužnim boleznim.
Župnijska cerkev Povišanja sv. Križa stoji sredi dobravskega polja, od koder je lep razgled po okolici. Domačini jo imenujejo tudi po sv. Roku, ki je nekdaj privabljal številne romarje. V dobravski cerkvi mu je posvečen eden od stranskih oltarjev in na njegov god, 16. avgusta, je še danes semanji dan.
Cerkev Povišanja sv. Križa je nastala v 17. stoletju in bila pozneje večkrat prezidana. Leta 1945 so jo minirali partizani. Obnovljena je bila v prvih povojnih letih, zvonik pa leta 1969.
Ladja je mnogokotne oblike, prezbiterij pa je pravokoten z ravnim lesenim stropom. Glavni oltar s kipom sv. Helene je nastal po drugi svetovni vojni. Iz povojnega obdobja so tudi freske v prezbiteriju: freska Srca Jezusovega in freska Srca Marijinega s Povišanjem sv. Križa. Stranska oltarja sta starejša, iz 19. stoletja, in narejena v novorenesančnem slogu. Posvečena sta sv. Roku in sv. Mariji Pomočnici. Križev pot je naslikal kranjski slikar Leopold Layer, poslikava v ladji iz leta 1906 pa je delo Matije Bradaška.
V letih 1880 do 1889 je bil župnik v tej cerkvi duhovnik Jakob Aljaž, gospodinjila pa mu je mati Elizabeta, ki je na Dobravi tudi umrla. Nanjo spominja nagrobnik na cerkvenem zidu.
Ob cerkvi je pokopališče z grobiščem in spomenikom borcem NOB. S soborci tu počiva dobravski učitelj, ljudski prosvetitelj in narodni heroj Stane Žagar. Osemnajst zlomljenih žitnih klasov partizanskega spomenika so po načrtu arhitekta Borisa Kobeta leta 1957 skovali v Kropi, verze zanj je spesnil Matej Bor.
Viri: Radol´ca