Mirna je gručasto naselje ob istoimenski reki v Občini Mirna. Naselje ima 1307 prebivalcev (moški: 642, ženske: 665), površino 3,9 km2 in povprečno nadmorsko višino 262 m.
Geografija
Naselje se je razvilo na stiku gričevja in kotline ob sotočju reke Mirne ter potokov Vejarja in Zabrščice, ob cesti in železnici, ki povezuje Trebnje s Sevnico. Naselje stoji na pred poplavami varnih terasah zahodnega dela Mirnske kotline. Razsežna dolina je obdana z gričevjem, pokritim z njivami, travniki in vinogradi ali z gozdovi. Reka Mirna je dolga 45km in se v Boštanju izliva v reko Savo.
Zgodovina
O zgodnji naselitvi pričajo najdbe iz bakrene dobe (Gradec pri Mirni, 4. tisočletje p. n. š.), Kincelj nad Trbincem stara železna doba. Mirna je bila eno od centrov poselitve na Dolenjskem. Kraj se prvič omenja leta 1216 v zvezi z mirnskim gospodom, grad na vzpetini nad vasjo pa leta 1250 in 1261, ko se mu je odpovedal koroški vojvoda Ulrik v korist oglejskega patriarha. Leta 1339 ga je v fevd dobil kranjski deželni glavar Friderik Žovneški, od leta 1435 pa so bili lastniki Celjski. 1456 so sledili Habsburžani, potem pa so se lastniki pogosto menjavali. Leta 1515 ga je imel Janez Turjaški, razdejali so ga med kmečkim puntom. leta 1942, na začetku 2. svetovne vojne, je bil požgan. Od leta 1962 ga je v upravljanje pridobil umetnostni zgodovinar Marko Marin.
Leta 1848 je bilo na Mirni volišče za frankfurtske volitve. V 19. stol. se je začela razvijati industrija (predilnica za platno, usnjarna, opekarne). Leta 1862 je bila ustanovljena župnija k razvoju kraja je veliko prispevala železnica Trebnje-Šentjanž, zgrajena leta 1908.
Viri: SURS, Wikipedia