Dobrovlje so raztreseno hribovsko kmečko naselje v Občini Braslovče, znano po samotnih kmetijah in kraških pojavih. Naselje se nahaja na kraški planoti Dobrovlje z značilnimi kraškimi pojavi, ki se imenuje tudi dobroveljski kras, s številnimi kraškimi jamami in brezni. Najglobje je Brezno presenečenj globoko kar 472 metrov, najbolj znana kraška jama pa je Hlastejeva jama, na vzhodu Dobrovelj v bližini Hlastejeve domačije. Naselje ima 140 prebivalcev (moški: 69, ženske: 71), površino 13,8 km2 in povprečno nadmorsko višino 662 m.
Vsekakor je naselje že zelo staro, saj se v pisnih virih navaja že leta 1255 kot "Dobruoel" in leta 1336 kot "Dobrelach" v urbarju Benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Vendar je bilo območje že v rimski dobi, na kar kažejo najdbe rimskih gradenj in novcev. Nekateri zgodovinarji menijo, da bi na območju Dobrovelj lahko bilo manjše krščansko središče po propadu rimske oblasti in sicer pri sedanjih cerkvah svetih Gervazija in Protazija na zahodnem delu Dobrovelj in svetega Urbana na severnem delu Dobrovelj. Obe sodita med najstarejše cerkve na savinjskem območju. Morda je taka tudi prvotna cerkev svetih Janeza in Pavla na Dobrovljah, saj naj bi bila na tem mestu prej kapela. V celotnem srednjem veku je bil večji del območja Dobrovelj v izključni alodialni lasti Žovneških gospodov, kasnejših Celjskih grofov in knezov. Iz zgodovinskih virov vemo, da je na planoti potekala meja med posestjo Žovneških in Gornjegrajskega samostana, zaradi katere so se vodili ostri spori.
Viri: SURS, Wikipedia