Vuzenica je naselje v Občini Vuzenica. Ima 1548 prebivalcev (moški: 778, ženske: 770), površino 2,9 km2 in povprečno nadmorsko višino 364 m.
Vuzenica je gručasto naselje ob naplavini potoka Cerkvenica, idilično položeno ob desnem bregu reke Drave. Odlikuje ga sloves najstarejših krajev v Dravski dolini, saj se prvič omenja kot vasica leta 1238 in nato 1288 kot trg. Naselje se je razvilo v dveh delih, kot starejši Zgornji trg in mlajši, Spodnji trg.
Nekdaj so tu splavarji splavili »flose«, prevozniki pa so po Dravi veselo tovorili. O nekdanji slavi Vuzenice, še danes pričajo ostanki starega Pistrovega gradu, kjer je živel in slikal Oskar von Pistor, ter tudi cerkev Svetega Nikolaja, v kateri je bil župnik, znani pesnik in narodni buditelj kasnejši škof Anton Martin Slomšek.
V Vuzenici so čudoviti sprehodi po Vuzenici sami, ter po sosednjih Dravčah, Šentjanžu nad Dravčami, Sv. Primožu na Pohorju ter Svetemu Vidu.
Zgodovina Vuzenice
Vuzenica se prvič omenja leta 1238, kasneje leta 1288 pa kot trg. To je eden najstarejših krajev v dravski dolini. Zgodovinska znamenitost je vuzeniški »Pistrov« grad, kjer se je zvrstilo veliko lastnikov, ki so pripadali manj pomembnejšemu plemstvu v Sloveniji. Zadnji lastnik tega mogočnega gradu, je bil slikar Oskar von Pistor, po katerem je grad dobil tudi ime, ki je ustvarjal v stolpu gradu in je prav v Vuzenici naslikal nekaj svojih najlepših del. Grad je propadel zaradi požara, ki je uničil večji del gradu, katerega so kasneje tudi delno obnovili. Grad je 20 let pozneje spet zagorel in uničil skoraj celoten objekt. Njegove ostanke lahko še vedno občudujemo. Do njih nas pripelje lepa gozdna učna pot.
Iz dediščine preteklosti in kmečkega življenja so znani mešani, živinsko-kramarski sejmi, katere lahko obiščemo še danes.
V Vuzenici najdemo tudi razne tesane stavbe, s številnimi okrasnimi detajli, ki so spomenik ljudskega stavbarstva in priča bivalne kulture, kot so na primer Poberska bajta, Levkova domačija in dimnica pri Sabodinu, ki stojijo še danes in so v ponos Vuzeničanom in vuzeniški zgodovini.
Viri: SURS, Wikipedia