Črešnjice so razloženo naselje oz. vas v Občini Vojnik, nad Frankolovim, na prisojnem pobočju Konjiške gore, pod najvišjim vrhom Stolpnik. Naselje ima 52 prebivalcev (moški: 29, ženske: 23), površino 1,6 km2 in povprečno nadmorsko višino 512 m.
Črešnjice so ime dobile po čereh in ne, kakor bi sklepali po imenu, po češnjah. Nedaleč od župnijske cerkve je kamnit predel, s prepadnimi stenami, ki jih najdemo tudi drugod v bližnji okolici. Zato se je kraj izvirno imenoval Čerenščišče ali Čerenstišče. Ta prvotni pomen se večkrat pozablja, saj mnogi povezujejo izvor imena s črešnjami, ki pa tod ne uspevajo.
Naselje je tukaj moralo obstajati že v rimskih časih, navezajoč se na najdene rimske artefakte, v srednjem veku pa je vas pripadala bližnji Žički kartuziji, ki jo je leta 1164 v bližnji Dolini sv. Janeza ustanovil štajerski mejni grof Otokar III. Traungauski. V bregovih gore so bila nekoč najdišča železove rude in premoga, ki so ju v srednjem veku tu kopali, rudo pa vozili v fužine v Mislinji.
Lokalna stavbna zgodovina sega daleč v srednji vek. Prva cerkev na tem kraju je bila manjša kapela, morda take velikosti, kot je današnji prezbiterij, katere čas zidave pa ni znan. V zgodovinski virih je izpričana leta 1402, ko se v Črešnjicah že omenja vikariat. Ob turških vpadih so Turki leta 1482 svetišče požgali in oskrunili. O ponovni posvetitvi cerkve, zadnjega maja leta 1487, ki je bila takrat močno povečana in olepšana, poroča v svojem popotnem dnevniku znani potopisec Paolo Santonino, ki je spremljal vikarja oglejskega patriarha škofa Petra. Dokaz za to posvetitev so naslikani križi, ki so še zdaj vidni v prezbiteriju župnijske cerkve.
Viri: SURS, Wikipedia