Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch) je mesto v Občini Logatec, ustanovljeno je bilo leta 1972. Nekdanje vasi (Dolenja vas, Čevica, Martinj hrib, Brod, Blekova vas, Cerkovska vas, Gorenja vas), ki so se razvile ob starih cestah na robu kotline, se stapljajo v enotno naselje; središčni del se je do 1980 delil na Gorenji in Dolenji Logatec. Skozi kraj poleg ceste teče tudi železniška proga Ljubljana - Sežana, kar je poleg bogatih gozdov omogočilo razvoj lesne industrije. Kraj je vsakodnevno povezan preko Vrhnike z Ljubljano z rednimi avtobusnimi linijami. Naselje ima 9428 prebivalcev (moški: 4700, ženske: 4728), površino 39,4 km2 in povprečno nadmorsko višino 476 m.
Na stiku lipovega drevoreda (znanega kot Napoleonov drevored) in mesta je park s spomenikom žrtvam vojne, delo kiparja Batiča, na nasprotni strani ceste pa stoji železni vodnjak postavljen v spomin na gradnjo vodovoda.
Zgodovina
Zgodovina Logatca sega v prazgodovinski čas. Nekaj najdenih artefaktov pod Tičnico in na Pustem polju priča o tem, da je bila logaška kotlina poseljena že v obeh kamenih dobah. V bronasto dobo morda sodi gradišče na Velikih Bukvah nad Taborom, zlasti pa leta 2006 odkrito poselitveno območje na Zapolju, kjer je zdaj IOC Logatec. V neki vrtači je bila namreč izkopana bronastodobna keramika, ki jo je mogoče primerjati s tisto, ki so jo našli v nekaterih koliščih na severnem robu Ljubljanskega barja (Verd in Bistra). V železni dobi so že omenjeno gradišče na Velikih bukvah poselili Kelti (morda Tavriski ali Karni), ki so se pod rimsko vladavino verjetno romanizirali in se, kot so pokazala arheološka izkopavanja, preselili v naselje pod hribom. Železnodobno gradišče je tudi na hribu Brst ob cesti proti Lazam. Kot dokazujejo stari rimski zemljevidi, je bila v antiki ob cesti iz Ogleja čez Hrušico (Ad pirum) proti Emoni rimska poštna postaja Mansio Longatico. Arheolog Marko Frelih domneva, da gre za zgradbo, katere temelji so bili odkopani na območju današnjega igrišča pod Narodnim domom. Tudi v srednjem veku je tu potekala najvažnejša povezava med slovenskimi in italijanskimi deželami. Ob zahodni meji Logaškega je potekala še 1265 prvotna meja med Furlanijo in Prakranjsko. Upravni sedež je bil v t. i. uradni hiši, predhodnici renesančnega gradu iz okoli leta 1600. Dvorec je bil sedež logaškega gospostva, nato so v njem do leta 1848 bivali Windischgraetzi.
V zgodovinskih virih so v 13. in 14.stoletju omenjeni logaški vitezi (leta 1307 Arnold von Logatsch), zato je J. V. Valvasor domneval, da je grad Logatec - Loitsch stal na holmcu Tabor nad Gorenjim Logatcem. Grajsko stavbo (dvorec je omenjen leta 1590 kot schloss Logitsch) je ob cesti sredi naselja sezidal že pred letom 1580 idrijski upravnik Urban Ainkhürn, graščak na Ljubeku in Hošperku, današnjo podobo dvonadstropnega dvorca pravokotnega tlorisa z vogalnimi stolpi in imenitnim renesančnim polkrožno zaključenim portalom, pa mu je v prvi polovici 17. stoletja nadel knez Janez Anton Eggenberg.
Kraj je bil zaradi svoje izrazite tranzitne lege znan po furmanih.
Viri: SURS, Wikipedia