Brestanica, do leta 1953 Rajhenburg (nemško Reichenburg) je trg v Občini Krško. Trško jedro leži v ozki dolini ob izlivu istoimenskega potoka v Savo. V zadnjih desetletjih se naselje širi ob Savi, zlasti na sever, v širši del doline proti Senovem, ki se z Brestanico funkcionalno združuje v eno celoto. V kraju se nahaja tudi Termoelektrarna Brestanica, ki je na svoji prejšnji lokaciji zrasla ob rudniku rjavega premoga na Senovem in se kot prva v Sloveniji preusmerila na zemeljski plin. Naselje ima 926 prebivalcev (moški: 484, ženske: 442), površino 2,9 km2 in povprečno nadmorsko višino 177 m.
Zgodovina
Kraj se v starih zapisih prvič omenja že leta 838, ko naj bi mejnemu grofu Salachonu pribežal slovansko-panonski knez Pribina. Verjetno je že takrat stala na grajskem griču utrjena postojanka ali celo grajska stavba. Tako spada Brestanica med najstarejše slovenske kraje. Listina z dne 29. septembra 895, ki prvič izpričuje brestaniški grad, je bila v raziskavah spoznana za ponaredek. Ima bogato zgodovinsko preteklost, saj so ohranjeni zgodovinski ostanki tako iz časa prazgodovine, kot iz časa rimskega imperija, ko naj bi mimo Brestanice peljala rimska cesta Neviodunum-Celeia. Prav pri Brestanici naj bi cesta prečkala reko Savo, o čemer pričajo ostanki starega rimskega mostu.
Naselje pod gradom naj bi že leta 1322, skupaj s Sevnico, dobila trške pravice, sočasno, ko so Brežice dobile mestne (Salzburška posest v Posavju), vendar pisni viri kraj kot trg omenjajo šele leta 1432, s pravicami tedenskih trških dni ter štirimi živinsko kramarskimi sejmi letno. To je dalo kraju za dolgo časa pečat obrtno trgovskega centra širšega zalednega področja pod Bohorjem.
Viri: SURS, Wikipedia